ZAVOD ZA ZA[TITA NA SPOMENICITE NA KULTURATA, PRIRODNITE RETKOSTI, MUZEJ I GALERIJA


            Bitola e grad so ogromno kulturno nasledstvo, re~isi od site sferi na ~ovekovoto duhovno bitisuvawe. Vo negoviot potesen i po{irok prostor ima mno{tvo spomenici na kulturata, prirodni retkosti, muzejski i galeriski eksponati so visoki umetni~ki, istoriski i drugi vrednosti, skoro od site periodi na opstanokot ~ove~ki: neolitot, eneolitot, bronzenoto vreme, `eleznoto vreme, antikata, sredniot vek, decetnaesettiot vek, pa do najnovo vreme.

            Najzna~ajnata institucija vo gradot koja se gri`i za za{tita, ~uvawe, prezentacija i prou~uvawe na ova bogatstvo e Zavodot za za{tita na spomenicite na kulturata, prirodnite retkosti, Muzej i Galerija. Ovoj Zavod e formiran od strana na toga{noto Sobranie na op{tinata - Bitola, vo 1975 godina. Podocna, kon nego se priklu~uvaat postojnite organizacii: Narodniot muzej, Herakleja i Umetni~kata galerija, so toa {to e pro{irena negovata dejnost i so za{titata i prezentacijata na prirodnite retkosti od ova podra~je. Na takov na~in e ovozmo`ena negova celosna organizaciona, prostorna i kadrovska fizionomiranost.

            Sedi{teto na Zavodot e vo impozantnata zgrada na Starata bitolska kasarna, izgradena vo 1843 godina za voena gimnazija i kako takva rabotela do 1900 godina. Potoa, prerasnuva vo Voena akademija - harabie, se do 1909 godina. Sleduvala nova promena. Nekolku godini do Balakanskite vojni vo zgradata bilo smesteno Sredno voeno u~ili{te - idadie. Za ona vreme, niz ovie {koli pominale kako pitomci ili profesori pove}e poznati li~nosti na Turskata imperija. Eden od pitomcite na Akademijata bil i Kemal Ataturk.

            Po site istoriski i politi~ki promeni, {to se slu~ile po 1913 godina, do{ol na red i ovoj objekt. Imeno, ottoga{, pa s#  do 1974 godina, zgradata bila koristena za voeni celi: smestuvawe na vojska, magacinski prostor i sli~no, odnosno taa bila edna od poznatite bitolski kasarni, so povr{ina od nad 5.000m2. Se nao|a na istoriskoto jadro na gradot Bitola, kako eden od centralnite gradski organizmi, so svojstvo na kulturno-istoriski spomenik koj{to poseduva bele`iti arhitektonsko-umetni~ki vrednosti. Kako gradba, objektot e edinstven vo na{ata zemja po arhitektonskoto re{enie, koe pretstavuva sinteza na zapadno-evropskoto i orientalskoto graditelsko majstorstvo. Ednostavniot i smiren neorenesansen stil najdobro se gleda na fasadniot del i vnatre{nata funkcionalna re{enost za koristewe na prostorot. Stanuva zbor za ednoorganska arhitektura vo koja pokraj drugoto ima interesni graditelski re{enija. Tuka e i pacioto, koe nekoga{ slu`elo za voeni potrebi. Zaedno so drugiot enterier, istoto, s# pove}e se koristi za golem broj kulturni sodr`ini. Vo toa se vklopuvaat i elementite na evropskiot eklektizam od XIX i po~etok na XX vek, koi {to najmnogu se izrazeni vo stilskite re{enija na vlezovite, prozorcite i atikata. Celiot toj specifi~en pe~at na negovata individualnost i graditelski beleg na objektot, ja opravduva opredelbata, tokmu vo nego, da bide smesten Zavodot, kako edna od vode~kite kulturni institucii na Bitola.

            So toa bea sozdadeni site preduslovi za rabota na edna vrvna organizacija za za{tita na na{eto kulturno nasledstvo, organizirana vrz najsovremenite principi {to gi bara ova, po mnogu ne{ta, posebna dejnost. Vo uslovi na edna kompletna kadrovska i stru~na opremenost, ovde, denes, uspe{no deluvaat pove}e organizacioni edinici. Arheolo{ki, Etnolo{ki i Istoriski oddel. Natamu, sleduvaat: Oddel za istorija na umetnosta; Oddel za prirodni retkosti; Konzervatorsko-restavratorska rabotilnica, kako i drugi organizacioni cGrci {to se vo funkcija na kvaliteten i moderen sistem na rabota. Za nivno uspe{no deluvawe obezbeden e i visok standard na prostorna opremenost na korisna povr{ina od okolu 2.300m2. Vo nadle`nost na ovoj Zavod ima i drugi istoriski objekti i znamenitosti: dve spomen-ku}i, dve spomen-sobi, kako i golem broj na za{titeni so Zakon poedine~ni, vredni, stari zgradi, arhitektonski ansambli, grade`ni, kultni mesta, memorijalni kompleksi, spomen-obele`ja i drugi spomenici na kulturata.

            Pri posetata na ovaa poznata kulturna institucija na Bitola, neodminlivi se nekolku osnovni vpe~atoci na koi se temeli dejnosta na istata: Gri`a da se za~uvaat neo{teteni i vo izvorna sostojba site eksponati, Permanentno anga`irawe na site potencijali za redovno odr`uvawe na spomenicite na kulturata, bez da se naru{i postojnata avtenti~nost; Sistematsko prou~uvawe, sobirawe, istra`uvawe, sreduvawe, ~uvawe i prezentirawe pred javnosta na spomeni~nite vrednosti i nivna kompletna za{tita kakva {to bara sovremenata nauka od vakviot vid na kulturni institucii. Seto ova &  obezbeduva na institucijata visoka reputacija vo za{titata na prirodnite retkosti i kulturnoto nasledstvo, ne samo vo zemjata, tuku i po{iroko.

            Se ima vpe~atok deka muzejskata dejnost, posmatrano od ona {to e ovde prezentirano, vo Bitola ima podolga tradicija. Nejzinite po~etoci, da se razviva na organiziran na~in, datira u{te od krajot na XIX vek, {to ne zna~i deka od porano nemalo poedine~ni anga`irawa da se postavi onaka kako {to go pravele razvienite zemji. No, poradi poznatite istoriski pri~ini vo koi se nao|ala Makedonija, a so toa i Bitola, tu|inskite vlasti nemale interes da gi za{titat onie na{i nacionalni bogatstva. Naprotiv, mnogu od niv bile i uni{tuvani ili prisvojuvani. Inaku, kaj gra|anite, mnogu od poodamna, postoel {irok interes za antikata. Edno vakvo podra~je, kakvo {to bilo bitolskoto, so izvonredno bogatstvo na sopstvena istorija, duhovnost i pismenost, za koi se znae so desetici vekovi, a za nekoi kulturni dejnosti i mnogu porano, ~ii poedini pronajdeni eksponati mo`at da se naredat vo riznicata so univerzalno zna~ewe za ~ove~kiot rod, razbirlivo e zo{to predizvikuvalo tolkav interes kaj nau~nata i drugata javnost. Vo ovoj grad bilo na cena da se sobira i ~uva, otsekoga{, vakvi predmeti: nakit, numizmatika, sliki, name{taj, knigi, kamena plastika, oru`je, kerami~ki sadovi, kultni predmeti, orudija, ikoni, obleka i dr. Duri bogatstvoto na edno semejstvo, ~esto, se merelo i po toa kolku od ovie antikviteti se predavale od pokolenie na pokolenie za semejnite zbirki. Nekoi od niv bile ~uvani kako svetiwa.

            Prviot muzej vo Bitola e osnovan vo 1934 godina, verojatno za edno drugi vreme i druga namena. Vistinskata muzejska dejnost vo gradot zapo~nuva da se razviva po Vtorata svetska vojna. Vo 1949 godina e formiran Narodniot muzej vo Bitola. Na daleku pokvalitetna osnova, negovata rabota, se postavuva so formiraweto na Zavodot, vo ~ij sostav vleguva i ovaa organizacija. Ovde plenuva so svojata izvornost bogatiot arheolo{ki materijal od predistoriskite periodi (neolit, eneolit, bronzeno i `elezno vreme) od pove}eto lokaliteti {to se nao|aat na bitolskiot prostor. So ni{to ne zaostanuvaat i nao|ali{tata od ostanatite periodi: Grcisti~ki, rimski, ilirski, hristijanski, slovenski, muslimanski i drugi epohi na srednite vekovi.

            Sekako deka noviot vek pretstavuva posebno poglavje za istorijata na Bitola. Osobeno od vremeto koga vo 1835 godina taa stanuva sedi{te na Rumeliskiot vilaet, inaku, prenesen ovde od Sofija. Ottoga{ gradot stanuva eden od klu~nite voeno-administrativni centri na Evropska Turcija, so {to se sozdale uslovi za zabrzan razvoj i vo drugite oblasti na `ivotot. Zatoa i od poslednite nepolni dva veka, vo bitolskiot muzej ima najgolem broj eksponati, za burnata istorija na ovoj grad: pismeni dokumenti, karti, skici, fotografii, etnografski materijali, pe~ati, oru`je, predmeti, nosii i sl. Toa e vremeto na: Makedonskata narodna prerodba; Nacionalnoto revolucionerno dvi`ewe; Sozdavaweto na TMORO; Ilindenskoto vostanie; Mladoturskata revolucija; Balkanskite vojni; Prvata i Vtorata svetska vojna, pa s# do najnovo vreme. Seto ova bogatstvo {to se ~uva vo depoata i trezorite na Bitolskiot muzej, se ima vpe~atok, kako da go otpretalo vremeto od pepelta na zaboravot, od praiskona do na{eto pomnewe, ~uvaj}i ja vistinata za ve~nosta i svetosta na ovaa zemja, od koja e iznedreno istoto.

            Posebno mesto vo afirmacijata na Zavodot kako presti`na kulturna organizacija vo gradot, ima Umetni~kata galerija. Taa, vo prvo vreme, vo 1958 godina, na inicijativa na poznatite bitolski slikari: Borislav Traikovski, Peco Vidim~e, Jovan Dimovski, Tode Ivanovski i drugi, e formirana kako posebna institucija. Smestena e vo strogiot centar na gradot, vo neposredna blizina na Gradskiot ~asovnik, na severniot vlez na [irok Sokak, vo toga{ napu{tenata za verski obredi - Jeni Xamija, izgradena u{te vo 1558/59 godina. Treba da se napomene deka, pred vojnata i do formiraweto na ovaa Galerija, bitolskite umetnici izlo`uvale vo javnite objekti, u~ili{ta, hotelski saloni (“Rojal”, “Bosna”, “Central” i drugi mesta), kako i vo privatni zgradi na poznati bitolski semejstva.

            Bitolskata umetni~ka galerija, za brzo vreme, steknuva renome na eden od najpoznatite izlo`beni prostori vo zemjata. Otsekoga{ igra golema uloga vo {ireweto i popularizacijata na likovnata kultura vo ovaa sredina. Vo nea imaat izlo`uvano vrvni umetnici, ne samo od Bitola i Makedonija, tuku i od svetot. I po integracijata so Zavodot (1983), takviot trend prodol`uva, re~isi, so ist intenzitet. Me|u drugoto, odovde poteknuva inicijativata, i bea postaveni temelite, na {irum poznatata, sega{na, likovna manifestacija - Internacionalno grafi~ko trienale - Bitola. Vo Galerijata, godi{no, se odr`uvaat 20-30 likovni izlo`bi od najrazli~en vid: samostojni, grupni, tematski, retrospektivni, studiski i sl. Formiran e i poseben fond na sopstveni umetni~ki dela, dobieni preku otkup, donatorstvo i sli~no, ~ij broj iznesuva okolu 800 eksponati; re~isi polovina od niv ja so~inuvaat grafi~kata zbirka, koja e edinstvena vo na{ata zemja.

            Zavodot, muzej i galerija, pokraj osnovnata dejnost, vo sekojdnevnata rabota, organizira ili pomaga da se odr`uvaat, vo svoite prostori, razni kulturni manifestacii: koncerti, izlo`bi, teatarski i filmski pretstavi, festivali i drugi priredbi i sli~no (Bitolsko kulturno leto, Heraklejski ve~eri, “Interfest” i dr.), so {to dava sopstven pridones vo bogatata kulturna ponuda na Bitola.