Geografskoto podra~je na koe se nao|a dene{na Bitola, u{te od vremeto na predistorijata, antikata, srednite vekovi, pa navamu, pretstavuvalo {irok prostor za razli~ni vlijanija na brojni civilizacii {to gi poznava i istorijata na umetnosta. Za toa, najdobro svedo~at golemiot broj za~uvani spomenici na kulturata od likovnata umetnost, vajarstvoto, rezbarstvoto itn. Ostanale da zboruvaat za minatoto, ovde, tolku mnogu tvore~ki tragi na starite graditeli, mozai~ari, kamenoresci, ikonopisci, fresko-slikari, kopani~ari i drugi, koi so svoite golemi dela uspeale da spasat barem del od duhovnite vrednosti od zaboravot na vremeto. Dokaz za toa se ovde{nite mnogubroni arheolo{ki lokaliteti, poznati i vo svetot. Makedonija, a toa zna~i i ova bitolsko podnebje, so pravo ja nare~uvale vol{ebna zemja na arheologijata. Tragi od umetnosta i ostatoci od ovaa materijalna kultura {to se otkrieni vo Stobi, Herakleja, Lihnidos, Vini~ko Kale i u{te mnogu drugi, vklu~uvaj}i gi i tie od Bitola i Bitolsko, ne samo {to vleguvaat vo cenostite na svetskata riznica, tuku, ovaa zemja, samo po sebe, so ova drevno bogatstvo e riznica. Niv gi ima mnogu: rasko{ni zgradi, palati, anti~ki teatri, portici, termi, ranohristijanski baziliki, gospodarski rezidencii, crkvi, manastiri, xamii, primeroci od narodnata arhitektura i dr. A vo ovie gradbi ili okolu niv se otkrieni prekrasni brojni dvi`ni predmeti: ukrasi, alati, reljefi, mozaici, kameni i metalni izrabotki, pari, sveti knigi, nakit, zapisi, natpisi, narodni vezovi, nosii i sl. Sekoj, koj od koj povreden primerok. Mnogu od niv se ubedlivi nemi svedoci za visokiot umetni~ki dostrel na toga{nata likovna kultura. Tokmu ova bogatstvo ja pravi Bitola primamliva da se vidi, da se do`ivee na samoto mesto, vo muzejskite postavki i istoriskite lokaliteti. Vistinskite qubiteli na umetnosta znaat za kakvi vrednosti stanuva zbor i zatoa se ~esti nejzini gosti.
Za da se izvr{i eden pocelosen pregled na likovnata umetnost niz vekovite na ovoj bitolski prostor, }e napravime edna mala pro{etka niz istorijata na umetnosta.
Paralelno so golemite istoriski nastani {to se slu~uvale vo poslednite nekolku veka pred doa|aweto na Turcite na Balkanot, na ovie na{i prostori cvetala umetnosta i arhitekturata. Mnogubrojnite crkvi i manastiri i nivnata umetnost se najbele`iti svedoci za visokata kultura {to zra~ela od ovie duhovni svetili{ta na srednite vekovi.
Makedonskata crkva bila re~isi
edinstveniot ~uvar na verata i reprezent na civilizaciskite vrednosti {to gi
sozdaval na{iot narod niz vekovite, {irej}i i ~uvaj}i ja istovremeno i svojata
vera. Obi~no manastirite bile gradeni vo najpitoresktnite predeli na prekrasnite
makedonski planini, podaleku od urbanata vreva, re~isi vo idealna ~istota na
prirodata {to gi 
krepnela teloto i duhot - uslovi kakvi samo mo`elo da se
posakaat za tvorewe. Zad te{kite manastirski porti i debelite kameni yidovi, pod
visokite svodovi `ivopisani od ve{tite race, obi~no na anonimni zografi, i
tapiot zvuk od dletata na kopani~arskite tajfi, se sozdavalo makedonskoto yidno
i {tafelajno slikarstvo za vreme na ropstvoto. Avtorite na ova slikarstvo, osven
vrodeniot talent i samoukost, doa|ale so soznanija od pove}eto slikarski
rabotilnici na pogolemite balkanski kulturni centri. Nekoi od niv odr`uvale
vrski so poznati zografi, ikonopisci i sli~no od: Carigrad, Sveta Gora, Solun,
Kiev i drugi mesta. Naj~esto, toa bile duhovni lica: monasi, eromonasi, igumeni,
sve{tenici, kako i drugi povisoki crkovni dostoinstvenici. Vo mnogu manastiri
podu~uvaweto za ovoj vid na slikawe bilo sostaven del na steknuvawe na znaewa
{to trebalo da gi steknat monasite vo sevkupnoto svoe teolo{ko obrazovanie. Se
razbira, site ne stanuvale slikari. Taa ~est ja imale samo najdobrite koi
podlaboko navlegle vo tajnite na slikarskata i drugite ve{tini od vakov karakter.
Na takov na~in vo na{ite manastiri ne izrasnuvale samo golemi duhovnici, tuku i
poznati umetnici. Nekoi od niv, obi~no po svoja volja, ostanale anonimni i
celiot `ivot go pominale kako duhovnici, a drugi ja prodol`ile tradicijata na
makedonskoto crkovno slikarstvo kako familijarna obvrska.
Se smeta deka vo srednite vekovi vo Makedonija postoele okolu 250 golemi i bogati manastiri. Podocna, eden del od niv bile razru{eni ili pretvoreni vo sakralni objekti na drugi religii. Vo po{irokiot del na bitolskoto podra~je se nao|ale pogolem del od niv {to ostavile pe~at, so svoeto vredno umetni~ko nasledstvo, na sevkupnata kulturna ostavnina od poslednite 5-6 vekovi na na{iov milenium.
Poseben beleg ostavila vizantiskata srednovekovna umetnost i graditelstvo. Posmatraj}i gi na{ite kulturni spomenici od toj period, nivnata ~udesna nadvore{nost i razigranost na formite i liniite vo prostorot, fasadi, kupoli i se ona {to go pleni ~ovekovoto oko, izvedeni vo keramoplastika i delkan kamen izdlaben od ve{tite race na ovde{nite kamenoresci, ja izdignale makedonskata zemja do stepen na edna od lulkite na civiliziraniot svet. Ona {to e za~uvano od toga{nite fresko-`ivopisi, ikoni, oltarski pregradi, polilei, mermerni ikonostasi, bogato ornamentirani draperii i drugite elementi {to ja so~inuvaat vnatre{nata dekoracija na poznatite na{i crkvi i manastiri, go voshituvale, i toga{ i sega umetni~kiot svet. Toa {to bilo i {to mo`e denes da se vidi vo ohridskata crkva Sv.Sofija, Sv.\or|i vo s.Kurbinovo-Resensko; manastirot Sv.Nikola vo s.Manastir-Mariovo, crkvite Sv.Bogorodica Perivleptos (Sv.Kliment) i Sv.Jovan Kaneo od Ohrid, crkvata Sv.Nikola vo Varo{; manastirot Treskavec nad Prilep, manastirot Sv.Preobra`enie vo s.Zrze-Prilepsko, kako i drugi sakralni objekti {to se nao|aat vo po{irokata okolina na Bitola, zboruvaat za visokite dostreli na srednovekovnata umetnost, sozdavana od golem broj nepoznati i poznati `ivopisci i ikonopisci, me|u koi i znamenitite slikari Mihail Astrapa i Evtihij, koi rabotele vo Makedonija vo krajot na XIII i prvite decenii na XIV vek.
[tafelajnoto slikarstvo so ni{to ne zaostanuvalo zad yidnoto, no poradi poznatite istoriski nastani {to gi imalo vo ovie vekovi na ovoj makedonski prostor, mnogu ikoni, sliki drugi dvi`ni umetni~ki predmeti bile izgubeni vo vojnite ili odneseni od porobuva~ite. Ona {to ostanalo spaseno od zabot na vremeto i naezdata na tu|incite, gi nosi site karakteristiki na vrvna umetnost, istorija i ikonografija. Za ova slikarstvo, za na{ite ikoni od ova podnebje {to se za~uvani vo crkovnite prostori i muzejskite depoa, iska`ale voshit i najeminentni poznava~i na ovaa umetnost. Biser na ova slikarstvo, ve}e odamna se znae - se ohridskite ikoni (XI - XIII vek), posebno onie od Sv.Bogorodica Perivlepta, me|u koi e remek-deloto na vizantiskoto slikarstvo - litijskata ikona na koja od ednata strana e naslikana Sv.Bogorodica Odigitrija, a na drugata Raspetieto Hristovo. Po primerot na ova ikonopisno majstorstvo, vo ovie krai{ta na Makedonija se izraboteni mnogubrojni vakvi dela {to gi ukrasuvaat i postarite crkvi i manastiri i od Bitola i Bitolsko, iako poteknuvaat od podocne`nite vekovi. Ona {to go pravi posebno ova slikarstvo na negovite osnovopolo`nici Mihajlo i Evtihie e streme`ot da se napu{tat starite sfa}awa za crkovnata umetnost, davaj}i im na likovite i na kompozicijata, voop{to, edna posebna vnatre{na dinamika i realisti~ki pristap na naslikaniot svet okolu niv. Se razbira, ne e samo ovaa odlika. So upotrebata na crvena, zelena, sina, bela i svetla oker boja, se koristat mo`nostite za sozdavawe polutonovi, {to & dava na slikata mnogu pogolema plasti~nost vo izrazot. Onie koi se u~ele od nivnoto majstorstvo, vo narednite vekovi, iako ne stignale do nivniot umetni~ki dostrel, sigurno napravile pobrz ~ekor napred kon sfa}awa za slikarskata tvore~ka ve{tina. Imalo i takvi slikari koi ne se obiduvale da gi kopiraat ili da se ogledaat od nekoi od priznatite majstori na srednovekovnoto slikarstvo. Sozdavale dela vrz osnova na svoite sfa}awa za umetnosta, ili po primerot na drugi slikari ili slikarski rabotnici, za koi{to dosega ne znae naukata. Slu~ajot so nepoznatiot slikar na crkvata Sv.Nikola vo Varo{-Prilep, od krajot na XIII vek, mo`ebi e najdobra potvrda za vakviot odnos vo sozdavaweto na sopstven umetni~ki izraz.
Sledej}i ja srednovekovnata umetnost vo Makedonija, a vo potesna smisla i za Bitola, neosporno e soznanieto deka u{te od vtorata polovina na IX vek Makedonskite Sloveni koi `iveele na ovie balkanski prostori, poradi poznatite istoriski pri~ini, no i nivnoto razvojno kulturno nivo, ja primile vizantiskata estetika vo religioznata umetnost. Me|utoa, ona {to e u{te pozna~ajno, e golemata afirmacija na Ohrid, ne samo kako duhoven, tuku i kako kulturen centar, vo koj, pokraj prisutnosta na umetnosta na drugi narodi, ovde se postavuvani i eden golem del od temelite na na{ata nacionalna umetnost. Poznatata Ohridska {kola na svetite Kliment i Naum, zaedno so plejada nivni u~enici i od ovie na{i prostori visoko go nosele krenat fakelot na edna nova prosveta i kultura. Nejzinite zraci silno se probivaa vo temnite sredni vekovi, pa i vo narednite periodi. Del od taa svetlina zra~ela i do bitolskite krai{ta.
Ako podlaboko se zagledame vo
toga{noto kulturno nasledstvo ostanato do na{ive dni, pa|a v o~i edna interesna
pojava. Umetnosta od toa vreme, kako {to e fresko`ivopisot, ikonopisot,
dekorativnata plastika, arhitektonskoto majstorstvo i sli~no, nosat belezi na
carigradskite sfa}awa na kulturnata nadgradba: monumentalnost, tvrda kontura,
dvorska otmenost i sve~enost, no istovremeno se napu{taat nekoi od starite {emi
i im se dava prednost na 
humanosta, `ivotnata radost, ubavinata na ovoj svet, ~ove~kite
radosti i sl. Se slu~ilo ne{to novo, originalno, poinakvo ~itawe na umetnosta
{to se neguvala vo Ohridskata {kola. Vo raznite stilovi, tehniki i postapki vo
tvore~kiot ~in, se sozdadeni i takvi dela koi vleguvaat vo redot na najvisokite
dostreli {to gi poznava svetskata umetnost od ovoj period. Toa e u{te eden dokaz
deka razvojnite pati{ta na umetnosta kaj narodite, vkrstuvaj}i se me|u sebe se
dopolnuvale i vlijaele edni na drugi, a toa, pak, ne bilo pre~ka da se
osvojuvaat novi tvore~ki svetovi.
Se postavuva u{te edno pra{awe kolku na ovoj geografski prostor, na koj{to se nao|ala toga{na Bitola, bile prisutni novite tendencii so koi se odlikuvala ovaa srednovekovna umetnost. Odgovorot ima pove}e istoriska, otkolku likovna dimenzija. Vo osnova mo`e da se ka`e deka Bitola ne bila ponastrana od ona {to se slu~uvalo vo nejzinoto sosedstvo. Toa {to denes ne e vo dovolna mera za~uvano od toga{noto kulturno nasledstvo, pred s#, se dol`i na golemite voeni razurnuvawa i interesot na porobuva~ite da go razgrabuvaat i umetni~koto bogatstvo.
Vrvnata umetnost so koja se odlikuvale delata od ovie prostori, vo srednite vekovi, bila stavena pred te{ki isku{enija, vo poslednite godini na XIV vek, koga kowi~kite ordi na osmanliskiot voda~ Timur Ta{ go osvojuvaat ovoj del od Balkanot, vklu~uvaj}i ja i Bitola. Voeno-feudalniot sistem na turskata vlast ne ja po{tedil umetnosta, pred s# od politi~ki pri~ini. Na mestoto od nekoga{nite velelepni crkvi, manastiri, konaci i sli~no, niknuvaat xamii, amami, tekii, karavansarai, medresi, imareti i sl. Belezite {to ostanale od umetnosta na docnorimskoto vreme, ranovizantiskata, paleolo{kata, komnenskata, bugarskata, srpskata i drugite srednovekovni civilizacii i dr`avi, se pove}e se gubele, za smetka na orientalskata umetnost. Edinstveno del od crkvite i manastirite neguvale ne{to malku od umetnosta na prethodnite vekovi. Se ~ini, vo Bitola ima najmnogu tragi od ovie golemi promeni {to nastanale na kulturniot razvoj na ovie na{i prostori. Toa, najdobro se gleda vo graditelskoto nasledstvo, fresko-`ivopisot, ikonopisot i rezbarstvoto.
Duri nekade od XIX vek pa natamu, mo`e da se zboruva za pozasilen razvitok na makedonskata umetnost, kade bitolskite tvorci imale ne mal pridones. Makedonskoto slikarstvo, osobeno od krajot na minatiot vek, po primerot na ona {to se slu~uvalo vo Evropa, trgnuva po kvalitetno novi pateki, so site tegobi {to gi noselo te{koto breme na ropstvoto i borbata za nacionalno i duhovno osloboduvawe. Bitola, kako eden od najzna~ajnite makedonski kulturni centri, vo poslednite deceii na XIX vek mnogu brzo go prifa}a se ona {to se smetalo za sovremeno i evropsko. Navistina, toa mu li~elo na eden konzulski grad. Iako so opredeleni zadocnuvawa, umetnosta na novoto vreme po~nala da si probiva svoj pat. Stilskite odliki i likovniot izraz na neoklasicizmot, romantizmot, a posebno na realizmot s# pove}e se prepoznatlivi kaj na{ite zografi. Vo religioznite tematski opredelbi poprisutni se i svetovnite elementi, `ivotnata realnost i vidogledot na umetnikovoto sekojdnevie. Profanoto slikarstvo poleka stanuva edna od negovite preokupacii. Zna~i, umetnikot e pred predizvikot na novite slikarski tendencii. Pokraj `ivopisi i ikonopisi vo koi vnesuvaat eden poinakov svoj likoven manir, ovie zografi-slikari rabotat na portreti, pejsa`i i kompozicii od bitovoto opstojuvawe na na{iot ~ovek.
Na preminot od tradicionalnoto crkovno, kon sovremenoto makedonsko slikarstvo, ima nekolku imiwa na likovni tvorci, ~ii dela zna~at kodni oznaki na me`nici koi & go otvorija patot na makedonskata moderna. Vo prv red, toa se: Dimitar Andonov Papradi{ki (1859-1954), \or|i Zografski (1871-1945) i Kosta Vangelovi} (1875-1932). Strmen bil patot na Dimitar Papradi{ki, pe~albarski sin, od negovoto rodno Papradi{te - Vele{ko, do lavrite na Kiev i Moskva, sovladuvaj}i mnogu prepreki {to moral da gi pomine niz svojot dolg umetnikov `ivot, sozdavaj}i dela skoro sedum decenii, so koi otvora novi vidici vo na{eto crkovno i profano slikarstvo, od koi{to Bitolsko sigurno ne bilo ponastrana. Blikaat od radost, sve`ina i zadovolstvo negovite svetci, prekrasni Bogorodici i li~ni angeli, onaka kako {to toa mo`elo da se vidi i na platnata na koi{to se naslikani bliskite lu|e, prijatelite, slu`benite lica, decata i dr. Vakvi ili sli~ni sfa}awa za ulogata na umetnosta imaa i Zografski i Vangelovi}, koi pribli`no sozdavale vo isto vreme. Tie mnogu pobrzo se oddeluvaat od konzervativniot slikarski priod na pogolemiot del makedonski samouku zografi, za~ekoruvaj}i vo svetot na evropskoto slikarstvo, a tokmu takviot vidosvet im ovozmo`uva bele`ito mesto vo na{eto slikarstvo na periodot od minatiot i prvite nekolku decenii od XX vek. Ako za ovie trojca slikari mo`e da se ka`e deka vlegoa vo predvorjeto na sovremenoto slikarstvo, vratata na makedonskata moderna ja otvorija, vo 30-te i 40-te godini na vekov, osnovopolo`nicite na sovremenata makedonska umetnost: Lazar Li~enoski, Nikola Martinoski, Vangel Koxoman, Dimitar Avramovski-Pandilov i ne{to podocna Qubomir Belogaski. A so niv u{te brojni mladi likovni tvorci koi podocna smelo za~ekorija kon novite predizvici na modernoto slikarstvo, obezbeduvaj}i mesto za makedonskata kultura vo redot na evropskite kulturni tekovi na na{iov vek, na preminot kon tretiot milenium. Vo toj kontekst svoj zna~aen pridones za vakviot razvoj na na{ata nacionalna umetnost imaat i bitolskite tvorci.
Podetalna analiza na na{eto
rodona~alni~ko moderno slikarstvo poka`uva edna iznenaduva~ki mnogu vredna i
neodminliva privle~nost. Toa e zrelosta na tvore~kiot likoven ~in, koj{to vo
mnogu ne{ta so ni{to ne e ponazad od umetnosta na narodite so podolga likovna
tradicija. Pred nas gledame dela vo koi{to prepoznavame tematski i stilski
odglasi na podocne`enite sfa}awa na neoklasicizmot, neoromantizmot i noviot
realizam, kako odraz na ona {to bilo videno, pred s# na zapad, vo delata na
golemite evropski pretstavnici na stilskite epohi na umetnosta vo XIX
ili po~etokot na na{iov vek.
Re~isi, istovremeno, se gleda jasna najava na dotoga{ nevidena vizuelnost, voznemireno izrazuvawe na vnatre{nite ~uvstva, prisustvo na geometriski {emi, napor za obnovuvawe na neodminlivite vrski me|u umetnosta i ~ovekot dadeni niz nov izraz. Tokmu toa se i nekoi od barawata na modernite pravci vo umetnosta: impresionizmot, ekspresionizmot, kubizmot, noviot realizam i drugi, ~ii pretstavnici vo evropskata i voop{to svetskata moderna, kako {to se: Klod Mone, Ogist Renoar, Eduard Munk, Vasilij Kandinski, Pablo Pikaso, Pol Sezan, Anri Matis i drugi, go obele`aa trajno slikarstvoto na evropskata moderna. Objektivno, pretstavnicite na makedonskata moderna ne mo`e da im pripa|aat na ovie krugovi, no zatoa imaa sre}a da bidat nivni sovremenici ogleduvaj}i se na nivnite epohalni dela, za od {eesettite godini navamu, makedonskoto likovno tvore{tvo da dobie novi impulsi {to & obezbeduvaa na ovaa nacionalna umetnost soodvetno mesto vo zaedni~koto kulturno nasledstvo na na{ava civilizacija.
Vo ova vreme, Bitola ne samo {to ne bila ponazad od drugite gradovi od ovie balkanski prostori, tuku, vo mnogu segmenti od svoeto kulturno `iveewe, osobeno od polovinata na minatiot vek, so odredeni zastoi vo prvite decenii na vekov, do`ivuva postojan raste` vo likovnata umetnost, tendencija koja{to trae do na{evo vreme. Samo za ilustracija }e se potsetime na onie slikari koi sozdavale vo na{iov grad, ostavaj}i ovde svoi tvorbi {to se del od negovata kulturna istorija. Toa {to kaj nekoi postari tvorci s# u{te se zabele`uvaat recidivi od zografskiot odnos kon bojata, linijata, tonot i sli~no, zboruva deka te{ko mo`ele da se napu{tat nekoi izminati stanovi{ta {to gi znaele od vremeto na izrabotkata na ikonopisnite dela, od koi, odredeni poedinci nikoga{ ne se otka`ale. Interesna e strukturata na oie tvorci vo smisla na rodnoto mesto. Osven rodnokrajnite majstori na slikarskata ~etka, i onie od poznatite makedonski rodoslovni stebla, Bitola privlekuvala so svojata golemina i kulturen anga`man slikari i od drugite sosedni zemji, {to zboruva za novite dvi`ewa vo umetnosta.
So raste`ot na ekonomskata mo} na mnogu bitol~ani, po primerot na razvienite evropski centri so koi trguvala ovde{nata ~ar{ija, mnogu popularna bila pojavata da se slikaat portreti na ~lenovi na vidnite bitolski semejstva, so toa {to imalo ~esti slu~ki umetnicite da koristat i fotografii. Takov bil umetnikot Kosta [kodreanu, {koluvan slikar na kogo na mu bile tu|i novite tendencii na umetnosta. Osven ikoni, slikal: portreti, pejza`i, crte`i, mrtva priroda i sl. Pod negovata paleta se ra|a eden nepovraten proces na noviot duh profanoto slikarstvo koe podocna }e neguva poinakvi estetski kvaliteti, imanentni na promenite koi{to doa|ale. Ottamu nova sve`ina na izrazot, `elba da se iska`e `ivotnata radost {to ja pravi slikata da bide “`izne-radosna” i bogata so boi i tonovi.
Interesna e tvore~kata li~nost i na Aleksandar Papa Naum, koj, barem od ona {to ni e dosega poznato, me|u prvite vo Bitola rabotel vo maslena tehnika. Se znae deka ovaa likovna postapka ovozmo`uva izrazuvawe na ~uvstvata so intimen karakter, kako i {irokite mo`nosti da se raboti na pove}e materijali, kako {to se platno, {tica, karton i drugo, {to e u{te eden pokazatel za interesot na bitol~ani vo XIX vek za slikarstvoto. Aleksandar Papa Naum ima izraboteno golem broj sliki, za koi{to posebno vladeelo interes od konzularnite i drugite pretstavnici koi se nao|ale vo na{iot grad do prvite dve decenii na vekov. Toa samo go potvrduva soznanieto za edno slikarstvo so nesomneni tvore~ki vrednosti.
Edna pogolema grupa na slikari vo
na{iot grad rabotele vo periodot me|u dvete svetski vojni, a nekoi od niv
podocna: Mito Stamatov, Boris 
Stamatov, Pavle Pavlovski, Ivan Melnikov i dr.
Iako dosega ne e napraveno nekoe potemelno kriti~ko i estetsko sogleduvawe na
ovoj period od likovniot `ivot na Bitola, spomnatite, a verojatno i drugi
slikari, imaat dadeno svoj prilog vo kulturnoto bitisuvawe na gradot vo ovie
godini. Nekoi od niv, so svojot steknat slikarski avtoritet, rabotele i na
drugite delovi od kulturniot `ivot na Bitola, kako {to se slu~ajot so Melnikov
koj eden period izrabotuval i scenografii za Narodniot teatar - Bitola. Kako i
da e - nivnata pionerska uloga ima svoe zna~ewe vo ome|uvaweto na bitolskoto
slikarstvo, vo periodot koga se fundiraat negovite osnovi. Toa {to poedinci s#
u{te slikaa temi i motivi po stereotipnite i {ablonite na odamna izminatite
stilski opredelbi, treba da se sfati kako bitka za svoja sekojdnevna
egzistencija vo edno predvoeno ili voeno nevreme, a nekoi od nivnite dela,
koi{to bile praveni kako izraz na vistinskiot tvore~ki poriv, ka`uvaat deka
vnatre{nite potrebi bile svrteni kon novite svetovi na evropskata moderna i
nejzinite pomodarski tekovi. Vo celiot toj kompleks na istoriski, voeni,
administrativni i drugi te{kotii i problemi, sepak, se razvival likovniot `ivot
vo gradot.
Toa {to vo Bitola rabotele slikari i od drugite zemji i gradovi, samo ja potvrduva vistinata za kosmopolitskiot karakter na ovaa kulturna sredina. Taka slikarskoto delo na mladiot Evrein Gaston Gamliel e najdobar primer za toa. Iako so svoeto semejstvo vo Bitola `iveel samo nepolni tri godini, sozdal relativno mnogu. Gaston doa|a vo ovaa sredina vo 1938 godina od Viena, koga imal samo 19 godini. Mnogu tajni od slikarskata ve{tina ve}e gi imal sovladano. Za celo ova vreme isklu~ivo rabotel kako slikar. Najmnogu crtal motivi od Potpelisterieto, Starata ~ar{ija, bawite, pazarite i dr. Pod silno vlijanie na neoimpresionistite izrabotil i pove}e pejza`i. Za `al, neobi~en tvore~i impuls trael samo do 1940 godina, koga talentiraniot Gaston Gamliel umira od tifus. Qubitelite na negovoto nedovr{eno delo, vo koe prepoznavale mnogu od golemiot Renoar, posebno gi sakale eksponatite nasloveni: “Pazarxii”, “Odli~no mesto za ozboruvawe”, “Portret na rusokoso devoj~e so crvena pandelka”, “Devojka so kniga” i dr.
Golemite op{testveni promeni {to se
slu~ija po Vtorata svetska vojna ne go odminaa ni bitolskiot likoven `ivot.
Sozdadenite institucionalni, obrazovni, kulturni i drugi pretpostavki, od
pedesettite godini navamu, ovozmo`ija s# pove}e da se javuvaat obrazovani
likovni kadri i vo Bitola, koi zaedno so onie od pred vojnata i za vreme na
istata, go formiraa jadroto na ovde{nata sovremena likovna umetnost. Prvite
prepoznatlivi znaci na na{eto nacionalno likovno pismo ve}e mo`at da se vidat,
da se nasetat, kaj umetnicite koi neposredno u~estvuvaa vo
narodnoosloboditelnata i antifa{isti~ka vojna. Na delata od toj period,
objektivno, likovno mo`at da 
im se stavat odredeni zabele{ki. Tematski, toa se
najavtenti~nite umetni~ki svedo{tva za ~ove~kiot bunt protiv nepravdata i
ropstvoto, no i za vozvi{enite ideali na borbata za sloboda na makedonskiot
narod. Vo skoro nevozmo`ni uslovi ovie tvorci gi sozdadoa najdobrite pokazi i
dokumenti za ~ove~kiot nepokor. Bea toa vo prv red, crte`i, grafiki, ilustracii,
plakati i drug, ~estopati propaganden materijal. Mnogu poretko sretnuvame maslo,
akvarel, gva{, pastel i sl. Sinonim na ovaa voena generacija na umetnici od
Bitola e slikarot Tode Ivanovski, koj podocna so uspeh raboti i vo drugi tehniki.
Me|utoa, temata za “vojnata” re~isi nikoga{ ne ja napu{ti kako tvore~ka
preokupacija do denes.
Nositeli na likovniot `ivot vo gradot, vo prvite povoeni godini, vo kontinuitet so onie koi ve}e gi spomnavme, glavno, se osnova~ite na poznatata makedonska likovna grupa VDIST: Boris Traikovski, Peco Vidim~e, Jovan Dimovski, Mende Ivanovski i Petar Spirovski (1955). Stanuva{e zbor za talentirana generacija koja mu dava{e sovremen pe~at na kulturniot `ivot vo na{ata sredina. So niv, i so u{te desetina mladi {koluvani likovni umetnici, prodol`i bogatata likovna tradicija. Nabrgu ovoj broj se zgolemuva so akademski slikari koi se {koluvaa, ne samo vo na{ata, tuku i vo drugite zemji. Ottamu poslednive desetina godini prebirlivata bitolska likovna publika ima mo`nost da gi vidi vo delata na svoite sogra|ani-umetnici najsovremenite tendencii vo slikarstvoto, vajarstvoto, grafikata, rezbata, tapiserijata i dr. Momentalno vo Bitola ima nekolku desetina aktuelni tvorci koi sozdavaat vo brojni tehniki postapki, stilski opredelbi i tematski zalo`bi. Da spomeneme u{te nekoi, bez poseben redosled: Ilija Ko~ovski, Simeon Siljanovski, Dimitar Ko~evski-Mi~o, \or|i Desanovski, Ranko Strumenikovski, Boris Talevski, Pande Petrovski, Zekman Zekmanovski, Stojan Ap~evski, Sotir Dimovski, Dimitar Dimitrovski-Takec, Risto Dimovski, Taki Kota, Kosta Haxi Antonovski i dr.
Golemo zna~ewe za makedonskata kultura
ima rezbarskata umetnost. I nejzinite koreni mo`at da se sledat pove}e vekovi,
{to e u{te edna potvrda za opstojuvaweto i dolgove~nosta na na{ata kulturna
tradicija. Pokonkretno, ovde }e se zadr`ime na onoj vremenski period za koj
zboruvavme vo vrska so razvojot na `ivopisot i ikonopisot, koi, ~esto bile
nerazdelni, kako tvore~ki porivi, edno od drugi. Mo`ebi vo toa e u{te pogolemo
zna~eweto na ovie na{i kulturni dejci od minatite vekovi {to bile, istovremeno,
majstori-graditeli, slikari i kopani~ari. Site tie rabotele zaedno, se pomagalae
i dopolnuvale, u~ele edni od drugi, ne samo od majstorite na svoite tajfi, tuku
i od umetnicite na drugite zemji, sozdavaj}i dela za idnite pokolenija. Vakva 
doblest mo`ela da ima samo umetnosta {to ja cenele site lu|e, bez razlika na
sovjata nacionalna, politi~ka ili verska opredelba, a takva reputacija
poseduvale tokmu makedonskata rezba. Taa go izrazvuva, osobeno, vo prethodnite
dva veka, vistinskiot duh na nacionalnata romantika, svojstven samo za narodite
kakov {to bil makedonskiot, vo najte{kite ropski uslovi da sozdava vo drvo, so
ve{tata raka, golemi umetni~ki dela dovedeni do sovr{enstvo.
Ni{to ne mo`elo da go zapre bogatiot tvore~ki izraz na ovie na{i vistinski majstori-virtuozi vo svojot kopani~arski zanat. Toa {to tie kon krajot na XVIII vek i celiot XIX vek, i ponavamu, ne smeele da gradat monumentalni sakralni objekti, so u{te pogolema umetni~ka silina go zamenila nivnata vnatre{na dekoracija. Nepovtorliv praznik na du{ata nosat brojnite rezbi na mnogustrani kapiteli, ikonostasi, carski dveri, baldahini, amvoni, krstovi, dejsizni plo~i, vlezni vrati, polilei, rezbani opkovi i ramki na prestolni i patroni ikoni, oltarski ogradi i drugi vakvi predmeti {to mo`at da se vidat vo: Bigorski manastir, Slep~e, Treskavec, Zrze, Varo{, bitolskite crkvi i ostanatite makedonski svetili{ta na umetnosta. So pravo narodot gi proglasuval za sveti ovie dela na mija~kite rezbari od Mala i Dolna Reka, potoa plitkite rezbi so dominacija na pletenica na Prilepsko-slep~enskiot rezbarski centar, do onie koi & pripa|ale na Atoskata, Skopsko-prizrenskata, Debarskata “{kola” i drugi, so poznatite rezbarski centri kako {to bile: Gali~nik, Gari, Osoj, Treson~e, Rosoki, Lazaropole i ostanatite. ]e bideme nepravedni ako barem nekoi od tie rezbarski tajfi ili poedinci ne gi spomeneme kako na{ dolg i blagodarnost kon ona {to go ostavile vo makedonskata, se razbira i vo bitolskata, kulturna riznica, nezavisno dali toa se odnesuva za plitka ili a`urna rezba: rodot Renzovci-Zografski (Treson~e); Fr~kovci (Gali~nik); Petre Filipovi~-Garkata (Gari); Filipovci (Osoj); Stani{evi (Treson~e); Mir~evci (Osoj); Stefanovci (Bitu{e); Tanaskovci (Smilevo) i dr. Rekovme, mnogu od ovie rezbarski tajfi, istovremeno, bile i graditeli i zografi. Na celi semejstva, kaj nekoi po nekolku vekovi, ovaa umetnost im bila `ivotno zanimawe.
Kaj bitolskite crkvi, od ona {to e
dosega prou~eno, se znae deka najdobri rezbarski dela ima vo Soborniot hram
Sv.Dimitrija i Sv.Nedela, za koi{to po{iroko }e zboruvame vo delot Spomenici na
kulturata.
Ako se imaat vo predvid rezbarskite dela i vo drugite crkvi i manastiri vo Bitolsko, a niv gi ima pove}e, }e se sfati deka Bitola bila celo vreme na sozdavaweto na ovie vrvni dela vo fokusot na site kulturni nastani od XVIII i XIX vek. Tie trendovi na ovaa umetnost, i pokraj site onie burni nastani {to se slu~uvale i vo celiot XX vek, so pomali ili pogolemi oscilacii prodol`ile, taka {to rezbarstvoto se neguva bez prestanok do na{e vreme. Potvrda za eden vakov nov razvoj e formiraweto, vo 1993 godina vo Bitola, na prvoto Zdru`enie na kopani~arite na Makedonija, koe poslednive godini prijatno n# iznenaduva so svoite mnogubrojni rezbarski dela.
Zboruvaj}i za umetnosta vo Bitola niz vekovite vidovme deka rezbarstvoto imalo zna~ajno mesto vo izrazuvawe na duhovniot `ivot na na{iot ~ovek. Poslednive desetina godini, ovaa tvore~ka dejnost, po malku kako da be{e podzaboravena, i eve, povtorno se vra}a so seta svoja ubavina.
Ve}e desetina bitolski kopani~ari: Zlatko Krstevski, Nikola Pr~kov, Goce Krstevski, Mirko Ga{parec, Aleksandar ^avdarovski i drugi, uspe{no ~ekorat po pati{tata na pro~uenite stari makedonski rezbari.
Za vakviot razvoj na likovniot `ivot i voop{to na umetnosta vo gradot, vidliv pridones davaat i pove}eto izlo`beni prostori: Umetni~kata galerija, Izlo`beniot salon vo Domot na kulturata - Bitola, Likovniot salon na DLUB, izlo`benite prostori na Zavodot za za{tita na spomenicite, nekolkute privatni galerii i dr.
I taka, pravej}i potemelen rekapitular za pati{tata po koi{to pominala umetnosta na ovoj bitolski prostor niz vekovite, doa|ame do nepobiten dokaz deka tokmu tie: ikonopisot, `ivopisot, rezbata, slikata, tonot, bojata i linijata, ~uvaat vo sebe najsuptilno pomnewe za opstanokot na ovoj grad, vo dolgite i burni istoriski nastani. Iako e relativno malku ostanato od toga{nite dela, pod patinata na brojnite sega{ni umetni~ki dostoinstva ima takvi vrednosti od koi n# vle~e taa magi~na privle~nost na ubavoto vo umetnosta, koja {to mu pripa|a na ova poznato sredi{te na kulturni zbidnuvawa. so svojot neobi~en govor i kopne`, sro~uvani niz svoeviden likoven rakopis, sostaven od nedobroj umetnikovi zamisli, site ovie bitolski umetnici, na vozbudliv na~in gi obedinuvaat vremiwata-nekoga{ni i sega{ni.
