TEATAR

        Se znae deka popularnosta na anti~kiot teatar traela re~isi eden milenium, nekade od VI vek p.n.e. do IV vek od n.e. Isto taka, poznato e deka teatarskata umetnost do`iveala svoja kulminacija vo vremeto na silniot razvoj na gr~kata, helenisti~kata i rimskata kultura. Tragi od tie anti~ki periodi mo`at da se najdat i na ovie na{i geografski prostori, To~no se pomni koga imale ovie civilizacii vrven dostrel ovde. Za ova arheolozite otkrile pove}e materijalni dokazi. Od niv, najmnogu se pronajdeni vo anti~kiot grad Herakleja Linkestis. Takov e slu~ajot so naodot-fragment od mermerna glava za koja se smeta deka go pretstavuva eden od najpopularnite komediografi na helenisti~kiot period, starogr~kiot dramski pisatel Menandar (343-292 g.p.n.e.).

            Teatarskata umetnost na ova podra~je postignala vrven dostrel i za vreme na rimskoto vladeewe. Heraklejskiot anti~ki teatar e najdobriot skamenet svedok za vakvite soznanija. Tuka se i drugite pronajdeni dvi`ni predmeti koi {to ja potvrduvaat vakvata konstatacija: komi~na maska pretstavena na zemjen sad od II vek od n.e.; poznatata tragi~na maska od Herkules, skulptura od bel mermer, datirana od II ili III vek od n.e. Otkrieni se duri i dve vleznici za teatar, od koska-`eton, so oznaki za redot i sedi{teto vo gledali{teto. Ovde ima i drugi arheolo{ki svedo{tva za prisutnosta na teatarskiot `ivot u{te od damnina.

            Na{ata qubopitnost ne se zadovoluva samo so prethodnite soznanija. Edno od klu~nite pra{awa e kakvi sodr`ini im se nudele na gleda~ite? Ili so jazikot na sovremenata terminologija - mo`e li da “pro~itame” ne{to od toga{niot repertoar? Teatrologijata do{la i do nekoi od ovie soznanija. Taa veli deka dramata i komedijata bile najpopularni. No, anti~kiot teatar slu`el i za drugi nameni: pretstavi povrzani so paganskite veruvawa, religiskite sfa}awa, ditirampski natprevari, gladijatorski igri, spektakularni zabavi i sl. Zna~i postoele scenski i agonalni pretstavi.

            Razli~nite civilizacii imale i razli~en priod kon teatarskata igra. Starogr~kata tragedija imala zada~a da gi tretira suptilnite filozofski pra{awa {to gi nametnuva `ivotot i ~ove~kite du{evni branuvawa pri izborot na pati{tata kako da se razre{at istite. Kaj Rimjanite, priodot kon site ovie problemi e sosema poinakov-teatarskata igra za niv e pove}e zabava, cirkus i du{evno zadovolstvo. Se razbira, gledano od aspekt na edna voop{tena analiza. Inaku, poedine~noto “~itawe” na kni`evnata ostavnina na ovie dve stari kulturi ni zboruva deka tie go zadol`ija ~ove{tvoto so kapitalni dramski dela, re~isi od site literaturni rodovi i vidovi. Koj veli deka anti~kata Talija, i sli~nite na nea, ne bile mnogu inspirativni i dare`livi.

            Po propa|aweto na Rimskoto carstvo, Vizantija trebalo da gi prodol`i starite teatarski tradicii, zaedno so site drugi koi {to vladeele vo srednite vekovi so ovoj prostor. Toga{ nastanuvaat golemi promeni vo kulturniot i verskiot `ivot. Hristijanskata crkva ne gledala so dobri o~i na teatarot. Vpro~em, vo toa treba da se bara i edna od pri~inite zo{to mnogu anti~ki teatri bile ostaveni na zabot na vremeto da propadnat. Iako vo golemite kulturni centri, kakov {to bil na primer Carigrad, teatarskata umetnost nikoga{ ne prestanala. Toj teatar, sepak, ne e ona {to bil nekoga{. Se neguvale pomasovni izveduva~ki formi, glavno od populisti~ki karakter.

            Bitola ne bila daleku od ona {to se slu~uvalo vo pogolemite kulturni centri. Kako slovenski grad sekako deka gi imala vo toa vreme takanare~enite besovski igri - eden vid naroden teatar koj{to bil anatemisan od crkvata. Se igrale i specifi~ni teatarski formi koi{to ~esto imale religiozen karakter. Nekoi od tie scenski sodr`ini, neguvani kako obi~ni igri, i denes se za~uvani: babari, koledari, vasili~ari, lazarki, vodi~ari, rusalii, dodolci, tajane-bojane i dr. Site ovie staroslovenski izvedbi, pesni, obi~ai i sli~no, nosat vo sebe tragi na organizirani dramski formi. Ima tuka: dijalog, igra, scena, prikaz, primitivna maska, neobi~na obleka: “glavni” i “sporedni” li~nosti i sl. Tuka, verojatno mo`at da se baraat nekoi od korenite na dene{niot teatar i voop{to sovremenoto glumi{te.

            Za vreme na turskoto vladeewe vo Bitola teatarot se neguval niz drugi formi i sodr`ini, ~ii po~etoci gi nosele site belezi na kulturite od zemjite na Orientot. Vo prvo vreme, najmnogu se igrale narodnite teatarski formi: kara|oz i medahi. Tamu kade se sobiral najmnogu narod se organizirale pretstavite: pana|uri, plo{tadi, kafeani i sl. So tekot na vremeto evropskite sfa}awa za teatarot ja zafa}aat i Turskata imperija. Ova osobeno e prisutno vo XIX vek. Prirodno, Bitola kako razvien kulturen centar bila vo centarot na tie promeni i nastani. Toga{ najpopularni bile patuva~kite teatarski grupi “damen-kapeli”, sostaveni od peja~i, tan~eri, iluzionisti i drugi, a vo pana|urskite denovi, najpopularni bile igra~kite trupi “~adar-teatrasu”. Bez nekoja pogolema umetni~ka nosivost, vakviot teatar imal glavno cel da slu`i za zabava na eden po{irok auditorium na gleda~i. Kaj pretstavite pak na “~adar-teatrasu” stanuva zbor za sodr`ini so izrazito burleskno revijalen karakter, polni so presiloni mimiki, gestikulacii, bez elementarni scenski sredstva i mizanscen. Obi~no evtiniot ki~, vo uslovi na lokalniot kolorit i prisutniot dilentatizam kaj izveduva~ite, trebalo da ja dovede {arenolikata publika do egzaltacija i neskrieno zadovolstvo.

            Devetnaesettiot vek e poznat za na{iot grad i po toa {to toga{, vo nego, prodiraat s# pove}e barawa na evropskiot teatar za prisustvo na mnogu poslo`eni scensko-umetni~ki sodr`ini. Egzistencijata na visokokreativniot ~in vo ovaa umetnost pretpostavuval daleku poslo`eni scenski proekti koi{to mo`ele da se realiziraat samo vo uslovi na opredeleni prostori, kadrovski i tehni~ko-tehnolo{ki standardi. Posebno vo vtorata polovina i po~etokot na na{iov vek, koga gradot ima reputacija na poznat administrativen, voen i kulturen centar, so konzuli i valija, otvoren i bogat, so evropski maniri na `iveewe, na [irok Sokak bile prisutni i poznati teatarski ansambli, ne samo od balkanskite, tuku i evropskite centri. Zad ovoj trend ne zaostanuvale nitu probudenite makedonski nacionalni ~uvstva koi vo teatarskiot izraz videle mnogu povolen prostor za iska`uvawe na svojot samobit.

            Ete, vo vakvi uslovi na bogat teatarski `ivot vo Bitola zreela potrebata od izgradba na poseben scenski prostor. Po naredba na toga{niot mnogu ambiciozen bitolski valija Abdul Kerim-pa{a, vo 1897 godina, vo centarot na gradot, na mestoto od nekoga{nite muslimanski grobi{ta, za da ne se predizvika otpor kaj nekoi mesni gra|ani, samo za edna no}, od strana na zatvorenicite na ovde{niot zatvor bil ras~isten terenot i majstorite gi turile temelite na idniot bitolski teatar, koj{to trebalo da slu`i i za drugi potrebi. Zgradata se gradela do 1905 godima. Duri tri godini podocna bila dogradena scenata. No, o~ekuvawata na bitolskite qubiteli na teatarot da imaat teatarska zgrada so namena kako onaa vo Solun, {to bila izgradena po evropski primer vo 1864 godina, ne se ispolnile. Na{ite revnosni teatrolozi, do denes, nemaat otkrieno, nitu pismeni, nitu usni pomnewa, od izgradbata na objektot do 1912 godina, koga prakti~no se raspa|a Otomanskoto carstvo, dali voop{to vo nego se izveduvani teatarski pretstavi. I, ako gi imalo, za kakov teatar staniuva zbor.

            Se znae deka zgradata slu`ela kako “kafe-{antan” i “damen-kapeli” (kafeana so peja~i), pri {to na dobro opremenata za toa vreme scena, se nudelo estradna programa. Ova ne bilo s#. Tuka se davale orientalski primitivni pretstavi na razni patuva~ki trupi od tipot na “teatar-~ardasu”. Se prika`uvale petpara~ki programi na razni iluzionisti, ma|ioni~ari, vol{ebnici, lapa~i na ogan, atleti, egzibicii na fiskulturnici, pelivani i sli~no. A ovde{nite dervi{i od maalskite te}iwa, vo teatarskite prostorii prireduvale verski rituali za svoite gleda~i. Zo{to ovoj teatar ne po~nal da raboti po primerot na vakvite kulturni institucii {to gi imalo vo pogolemite balkanski gradovi im bilo poznato samo na toga{nite turski vlasti. Pri~inite, verojatno, bile politi~ki. Vo o~ekuvawe na golemi promeni vo Imperijata, stranskite propagandi s# posilno deluvale i na kulturniot `ivot. Silniot scenski zbor mo`el da im gi rasipe smetkite na onie koi do{le ovde de delat. Vpro~em, samo nekolku godini potoa, Balkanskite vojni toa najdobro go poka`ale.

            Za toga{na kulturna Bitola, imponira u{te edna druga rabota, vo nea deluvale u{te ~etiri teatri. Teatarski pretstavi se davale na pove}e mesta niz gradot: na Tumbe kafe, vo letno vreme, potoa vo “Grand hotel”, vo Konstitucioniot klub i na drugi mesta. Vo uslovi na brzo za`ivuvawe na dramskite samodejnosti, osobeno kaj mladite bitol~ani, u~enicite, intelektualcite i esnafite, se sozdavaat i pove}e teatarski dru`ini, {to zboruva za popularnosta na ovaa umetnost. Gostuvale tuka profesionalni teatri od pogolemite balkanski centri. Publikata imala mo`nost da gleda i mnogu poslo`eni scenski proekti, izveduvani so profesionalni akteri.

            Pe~at, so svoite dela, na teatarskiot `ivot vo Bitola mu daval i osnovopolo`nikot na teatarot vo Makedonija - Jordan Haxi Konstantinov-Xinot. Ponesen od prerodbenskite idei, toj se javuva i kako organizator, preveduva~ i re`iser na dramski dela vo pove}e na{i gradovi.

            Mnogu interesen e i repertoarot na bitolskite i gostuva~kite teatri. Ovde se izveduvale, u{te od sredinata na vekot, mnogu poznati dela na dramskata literatura: “Besparica” od I.S.Turgewev; “Madam Sen @an” od V.Sardu i E.Moro; “Dohodovno mesto” od A.N.Ostrovski; “Dama so kamelii” od Aleksandar Dima-sinot, kako i drugi popularni dramski tvorbi.

            Sekako deka najposetuvani bile onie pretstavi koi{to se izveduvale na makedonski jazik, so tematika od na{eto poblisko i podale~no minato. Doa|aweto vo Bitola na osnova~ot na na{iot profesionalen teatar - Vojdan ^ernodrinski, e od posebno zna~ewe. Negovata mlada makedonska dru`ina bil teatarski ansambl, ~ii tekstovi na makedonski jazik nasekade imale svoja verna publika. Celokupniot negov literaturen opus, dramska aktivnost i prosvetitelska dejnost, za nas, imaat istorisko zna~ewe. Se znae deka toj, vo neposredna blizina na Bitola, vo s.Mogila, vo u~ebnata 1897/98 godina bil u~itel, Tuka napi{al nekolku dramski dela i pesni. Poradi svojata prosvetitelska i umetni~ka dejnost, ~esto bil progonuvan od toga{nata vlast. Zatoa, ako vo prvo vreme od svojot ovde{en prestoj ne mo`el da izvede nekoi od negovite dela, vo 1909 godina, vo Bitola gostuvala negovata trupa so dramite “Familija na prestapnikot” i “@etva” (“Makedonska krvava svadba”). Dvete pretstavi, vo prisustvo na nezapamten broj na gleda~i bile igrani vo Konstitucioniot klub. Me|u gleda~ite imalo i dosta vidni gra|ani, konzuli i pretstavnici na toga{nata vlast. Ona {to e najinteresno, iako prviot tekst bil od avtor od podale~no jazi~no podra~je-od Italija, pisatelot Xakometi, tematski zafatil nekoi problemi koi {to ne mu se dopadnale na del od publikata, a u{te pove}e {to “@etva” (kako skratena verzija od “Makedonska krvava svadba”, I ~in) tretirala vistinski nastani od `ivotot na na{ite lu|e pod tu|o ropstvo, ve}e drugiot den Marija i Vojdan ^ernodrinski, zaedno so akterot Pantelej Kurtelov, od Ohrid, bile proterani od Bitola. Repriznite pretstavi bile otka`ani, a trupata vo koja imalo i golem broj bitolski u~iteli i u~itelki, nabrgu do`iveala da bide rasturena. Veli~eweto na borbata za sloboda i revolucionernite poraki, na onie koi odlu~uvale vo toga{nata bitolska kultura, vidno bilo deka ne im se dopa|ale.

            Vo godinite, osobeno pred Ilindenskoto vostanie, ovde rabotele ili gostuvale renomirani teatarski ansambli: Trupata na toga{ popularniot Efeev (“Proletni buri”, “Ernani” od V.Igo, “More bez dno” od B.Nu{i} i dr.). Potoa, profesorite na Gimnazijata vo Bitola podgotvuvaat nekolku mnogu uspe{ni pretstavi (“Egmond” od Gete, “@enidba” od Gogoq i dr.). Dame Gruev imal mnogu uspe{na dramska grupa, sostavena od u~iteli i mladi lu|e, vo s.Smilevo. Tie, vo 1892 godina postignuvaat golem uspeh so edna dramatizacija po prikaznite za Itar Pejo. Duri i vo vostani~kite ~eti se neguval scenskiot zbor.

            Najte{ki godini za bitolskiot teatarski `ivot bile onie me|u dvete svetski vojni, Balkanskite vojni (toga{ bila izgorena i teatarskata zgrada), a posebno Prvata svetska vojna, koga gradot pretrpel te{ki o{tetuvawa od dolgite bombardirawa. Tie godini za ovaa umetnost bile re~isi pogubni. Vo opusto{eniot i razru{en grad nemalo mesto za tvore~ki `ivot. Edinstveno takanare~enite voeni teatri povremeno davale prigodni pretstavi za vojnicite, stacionirani nekolku godini okolu gradot. Za da se podigne nivniot moral im trebalo i duhovna inspiracija {to ja barale te{kite i iscrpuva~ki rovovski borbi. Se znae deka doa|ale vo Bitola i nejzinata okolina i golemi evropski teatarski yvezdi. Ima nekoi ka`uvawa deka vo 1916 godina me|u francuskite vojnici, vo okolinata na na{iot grad, bila i slavnata Sara Bernar.

            No, i pokraj vakvite objektivno slo`eni politi~ki i ekonomski uslovi, teatarot vo gradot nikoga{ ne zgasnal. Tu|ite vlasti i stranskite propagandi, preku {ireweto na sopstvenata teatarska kultura, jazik i zbor gledale golem politi~ki interes. Ottamu vo 20-te i 30-te godini, teatarot bil obilno pomagan od toga{nite vlasti.

            Me|utoa, umetni~kiot ~in, osloboden od ovie naslagi, sekoga{ imal svoja cena, svoja tvore~ka vrednost. Zatoa, mnogu mladi bitolski akteri, osobeno pred poslednata svetska vojna, i vo vakov specifi~en teatarski `ivot, go u~ele svojot akterski “zanaet”, za po osloboduvaweto, tokmu tie, da bidat osnovopolo`nici na noviot bitolski teatar. Mnogu od niv, i za vreme na NOV, bile nositeli na kulturnozabavnoto sekojdnevie, od koe imale potreba ne samo borcite tuku i naselenieto. Niv gi ima pove}e: Dim~e Stefanovski, Meri Bo{kova, Aco Stefanovski, Nikola Avtovski, Vaska Bo{kova, Mara Georgieva, Petar Pavlovski (scenografija), Sotir Naumovski (kostimografija) i drugi. Prilikite nalo`uvale, ~estopati, da bidat vo uloga na akteri, no i na re`iseri, scenografi, tehni~ki lica i sl.

            Najzna~aen datum za ra|aweto na bitolskiot teatar e onoj od 14 noemvri 1944 godina, koga vo Bitola e izvedena prvata teatarska pretstava na makedonski jazik, a toa e edno~inkata “\or|i Magarevski” od Vlado Malevski. Se rabotelo skoro vo nevozmo`ni uslovi, no zatoa so golem entuzijazam, radost i zadovolstvo. Iako bez soodvetni rekviziti, kostimi, tehnika i drugi potrebi, publikata ja primila pretstavata so voodu{evuvawe. Osven ovaa edno~inka, bile izvedeni u{te nekolku: “Novi gosti”. “So krv vo sloboda”, “Orlite na Makedonija”, “Analfabet” i dr. So kolkav raboten elan se po~nalo vo po~etokot zboruva i podatokot deka u{te naredniot den, na 5.11.1944 godina bila izvr{ena prvata audicija za priem na u{te 18 artisti. Za brzo vreme ansamblot mo`el da dava daleku poseriozni dramski dela. Ve}e na 19 januari 1945 godina bila izvedena makedonskata bitova drama na Risto Krle - “Parite se otepuva~ka”. Re`ijata bila na Dim~e Stefanovski, scenografija - Petar Pavlovski, me|u drugite u~estvuvale: Meri Bo{kova, Slavka Georgieva, Aco Stefanovski, Nikola Avtovski i drugi, a Dim~e Stefanovski ja igral ulogata na Mitre. Natamu sleduvaat godinite na postojan raste` na teatarot (kadrovski, repertoarski i materijalno). Se izveduvaat najpoznatite dela od doma{nata i svetskata dramaturgija.

            Na scenata na stariot teatar se igra{e se do sezonata 1978/79 godina koga be{e izgraden noviot teatar vo ramkite na zgradata na Domot na kulturata. Stanuva zbor za najsovremen teatarski prostor, proektiran za izveduvawe na najslo`eni proekti od teatarskata umetnost. So toa se sozdadeni optimalni uslovi za rabota. Scenata e dolga 18 metri, visoka 18 metri,so {irina na portalot 12, a visina 7 metri. Rotacionata scena ima pre~nik od 14 metri. Poseduva najnova svetlosna, audio, kompjuterska i druga tehnika, Gledali{teto ima amfiteatralna forma i mo`nosti za celosna vizuelnost od site 418 sedi{ta. Eden del od drugiot prostor scenski e adaptibilen i se koristi za prika`uvawe na kamerni i drugi avangardni tekstovi. Denes Narodniot teatar od Bitola e edna od najpoznatite kulturni institucii, ne samo vo doma, tuku i mnogu po{iroko, Dosega{nite postignuvawa i vrvnite umetni~ki dostreli na ovoj ansambl se potvrduvani i na stranski scenski prostori (Francija, Germanija, Rusija, Turcija, Grcija, Avstralija i dr.), koi imaat mnogu podolga tradicija od ovoj teatar. Za izminatiov pove}e od polovina vek ovde podednakvo i so uspeh se igrani najpoznatite dela na klasi~nata, doma{nata i sovremenata drama. Vo ovoj period se izvedeni preku 400 premieri, so nad 8.000 pretstavi.

            Ostvaruvaweto na vaka imponzanten repertoar sekako deka baralo da se ima vrven ansambl. Na bitolskata scena, pokraj doma{nite, igrale i u{te mnogu drugi golemi imiwa na makedonskoto glumi{te, a so niv i edna plejada od onie koi se nao|aat zad ili pred scenata, bez koi ne mo`e da se rodi ubavata magija {to ja nare~uvame teatarska pretstava. Taliinite doblesti, no i stapici, baraat premnogu invencija i tvore~ki um za da se odgatnat i doprat, vo ovaa umetnost, nejzinite nikoga{ neotkrieni tajni. Zatoa tuka, sekoga{, imalo poznati: re`iseri, scenografi, kostimografi, kompozitori, koreografi i drugi, {to gi bara sinkreti~nosta na ovaa umetnost. Akterite sekoga{ bile edni od nose~kite potpori na pretstavata, barem koga se gleda od stranata na publikata. Pokraj ve}e spomenatite, od nepomalo zna~ewe za uspe{nosta na ovaa teatarska ku}a imaat i imiwata na narednite generacii: Olga Naumovska, Josif Josifovski, Du{ko Naumovski, Petar Stojkovski-Babec, Joana Popovska, Qubi{a Trajkovski, Vladimir Grav~evski i dr. Tuka se i onie koi go "nosat" sega{niot repertoar: Iqko Stefanovski, Petar Mir~eski, Blagoja Stefanovski, Boris ^orevski, Vladimir Talevski, Menka Bojaxieva, Sowa Mihajlova, Petar Gorko, Sa{o Ognenovski, Valentina Gramosli, Julijana Stefanova i dr.

            Svoj sopstven del za vaka visokata umetni~ka volumenoznost imaat dadeno i golemiot broj re`iserski imiwa od zemjata i stranstvo, koi dosega imaat raboteno so ovoj ansambl. Me|u niv se i bitol~anite: Dimitrie Osmanli, Qubi{a Georgievski, Du{an Naumovski, Dimitar Hristov i dr. Kaj scenografite, tuka se: Petar Pavlovski koj e osnova~ na kuklenata scena, Ivan Melnikov, Toma Vladimirski, Vasilie Popovi}-Cico, Petar Angelovski, Valentin Svetozarev i dr. Dodeka kostimografski postavki ovde imale: Sotir Naumovski, Elena Don~eva, Blagoj Micevski, Lira Grabul i dr. So ova ne se iscrpeni imiwata na u{te golem broj u~esnici koi vgradile del od svojot tvore~ki `ivot za afirmacija na ovoj teatar.

            Vo letopisot na ovoj teatar vleguvaat i mnogubrojnite nagradi i priznanija, dobieni kaj nas i vo svetot. Stanuva zbor za najvisokite odli~ija dobieni na poznati teatarski igri, festivali, sredbi i sli~no, kako na primer: MES-Saraevo, Sterino pozorje-Novi Sad, Festivalot na deteto-[ibenik, "Vojdan ^ernodrinski" - Prilep, Ohridsko leto i dr. Ako treba da se oddeli, barem edna, od mnogubrojnite najdobri pretstavi vo ovoj izminat period se ~ini "Svadbata na Mara" od Vladimir Kostov, vo dramatizacija i re`ija na Qubi{a Georgievski, izvedena vo 1976 godina, go zazema po~esnoto mesto.

            Osven Narodniot teatar, kako profesionalna teatarska institucija, ovaa umetnost ima dolga tradicija {to e prisutna i niz drugite formi na kulturno `iveewe na bitol~ani. Ovde deluvaat pogolem broj amaterski teatarski grupi, sekcii, dru`ini i sli~no vo drugi kulturni organizacii i asocijacii, kako {to se: Domot na kulturata, kulturno-umetni~kite dru{tva, fakultetite, u~ili{tata i sl. Toa se specifi~ni, no zna~ajni, kulturni impulsi {to se neguvaat, naj~esto, kaj mladata populacija. Nivnata osnovna preokupacija, obi~no, se avangardnite tekstovi. Repertoarski deluvaat osve`uva~ki, davaj}i svoj pridones vo zbogatuvaweto na kulturnoto `iveewe na gradot.