SPOMENICI NA KULTURATA


SAAT KULA

BEZISTEN

CRKVA "Sv.DIMITRIJA"

CRKVA "PRESVETA BOGORODICA"

CRKVA "Sv.NEDELA"

ISHAK XAMIJA

JENI XAMIJA

ZANDAN - KULE

[IROK SOKAK

STARA ^AR[IJA

DRUGI SPOMENICI

            Bitola i Bitolsko se mnogu bogato podra~je so kulturnoistoriski spomenici. Site tie najdobro svedo~at za ~ove~kata aktivnost vo minatoto, kako duhoven kontinuitet na izminatite istoriski nastani i civilizacii {to bile prisutni na ovoj geografski prostor za vremeto na: praistorijata, anti~kiot period, rimskoto vladeewe, slovenskite preselbi, vizantiskoto carstvo, prvata makedonska dr`ava na Samuil, podemot na balkanskite srednovekovni dr`avi, krstonosnite vojni, Osmanliskoto ropstvo, makedonskata prerodba, svetskite vojni itn. Najgolemiot del od ovie spomenici se locirani vo centralnoto gradsko jadro, kako prirodna vrska me|u istoriskoto nastanuvawe i sovremenoto urbano oblikuvawe. Mnogu od niv se znameniti so svojata monumentalnost, istoriski i umetni~ki vrednosti, gradeni po primerot na narodnata, orientalskata i zapadnoevropskata arhitektura i nejzinite neo-stilovi. Prisutno e i gradskoto folklorno graditelstvo i originalni re{enija. Vo po{irokiot arhitektonski kompleks na gradot ima brojni sakralni i profani vredni spomenici na kulturata, dopolneti so odredeni karakteristi~ni ambientalni Grci, od koi so specifi~nata posebnost i ubavina, dominira glavnata ulica - [irok Sokak. Seto ova arhitektonsko bogatstvo, so pravo, predizvikuva qubopitstvo kaj po~ituva~ite na istoriskite i umetni~kite vrednosti, ja polni du{ata so zadovolstvo od videnoto, zadr`uvaj}i go vnimanieto, posebno na onie gradbi koi ja pravat denes Bitola poznat makedonski kulturen centar.

            SAAT KULA. Koga zboruvame za bitolskite spomenici na kulturata, obi~no se zapo~nuva so Gradskiot ~asovnik, ili "Satot" - kako go vikaat gra|anite, ne poradi negovata starost, tuku zaradi dominantnosta vo centralniot gradski prostor i prepoznatlivosta so koja{to se identifikuva Bitola. Se nao|a vo strogiot centar, na severniot del od [irok Sokak, okolu koj ima brojni kulturno-istoriski spomenici i novi velelepni gradbi, kako neodminliva urbana vrska me|u staroto, koe s# pomalku go ima i novoto, koe s# pove}e se nametnuva i bara svoe mesto pod sonceto i ovde vo srceto na gradot. Se smeta deka objektot e izgraden vo XVII vek. Dosega ne e otkriena posebna dokumentacija za negovata gradba. Vidno e deka podocna se vr{eni opredeleni adaptacii na objektot. Zo{to pred toa nemalo gradski ~asovnik vo eden pro~uen trgovski, administrativen, tranziten i kulturen centar kakva {to bila Bitola, so gra|anstvo koe broz gi prafa}alo evropskite naviki na `iveewe, ne e poznato. Odgovorot treba da se bara vo orientalskite naviki na `iveewe i filozofijata na toga{nata vlast koja te{ko gi prifa}ala novite tekovi na bitisuvawe, kade tradicionalnoto merewe na vremeto so pomo{ na mese~inata, sonceto, yvezdite i sli~no, mnogu dolgo opstojuvalo. Ova, pak, ne bilo odlika na mo}nite gra|ani, kako poedinci, bidej}i postoela vistinska strast za skapoceni ra~ni i drugi doma{ni ~asovnici koi{to se nosele od Evropa vo Otomanskata imperija.

            Nekoi s# u{te nedovolno potvrdeni nau~ni soznanija i dale~ni narodni pamtewa, govorat deka Saatot e graden vo isto vreme so crkvata "Sv.Dimitrija" (1830 god.), vo periodot na turskoto vladeewe. Osnovniot grade`en materijal od koj{to e napravena gradbata e zanaet~iski delkan kamen i malter. Se raska`uva deka za vreme na gradbata, vo materijalot za vrzuvawe na kamenite blokovi, bile upotrebeni 60.000 jajca, sobrani od selskite doma}instva vo Bitolsko. So toa graditelite smetale deka yidovite }e bidat mnogu pocvrsti. Izminative nekolku vekovi, vo celina ja opravdaa ovaa nivna graditelska majstorija, {to e u{te eden dokaz za arhitektonskata umetnost deka ubavoto e i vo ve~noto. Inaku, Saat-kulata e visoka 33 metri. Postavena na kvadratna osnova, so stranici od po 5,8m. Od severnata strana ima polukru`en zasvoden vlez niz koj, nagore, odat kameni skali, spiralno izvedeni. Tamu kade zavr{uvaat, na gorniot kraj od kultata, se nao|a saatniot mehanizam. Na site ~etiri strani se vgradeni specijalni metalni plo~i na koi se montirani saatni skazalki i vpi{ani rimski brojki od eden do dvanaeset. Najgorniot del e edna mala kupola koja le`i na kvadratno plato, za{titeno so `elezna ograda, od kade se gleda prekrasna panorama, ne samo na gradot, tuku i na po{irokata okolina. Na takov na~in, Gradskiot ~asovnik, so svojata visina, dominacija vo prostorot i saatniot mehanizam, koj koga gi ot~kuva ~asovite emituva{e i popularna muzika, go svrtuva vnimanieto i postojano raboti za gra|anite, gleda~ite i slu{atelite koi imaat potreba nekoj da im go meri vremeto. Se ~ini, zabrzanata dinamika vo koja `ivee moderniot ~ovek ne mo`e bez ovaa potreba, za {to bitol~ani navremeno i to~no gi izvestuva, stariot i dobar Gradski saat.

            BEZISTEN. Od pove}eto bitolski spomenici na kulturata, Bezistenot e eden od najvrednite i najso~uvanite stari gradbi, so prepoznatlivi arhitektonsko-estetski i drugi vrednosti. Smesten vo sredi{niot del na nekoga{nata Bitolska ~ar{ija, na prostorot me|u Gradskiot ^asovnik, Isak ^elebi xamijata i Jeni xamijata, evrejskata Sinagoga, crkvata "Sv.Dimitrija", kako i nekolkute odamne{ni pazari: Pekmez pazar, @itni pazar i drugi, otsekoga{ go privlekuval vnimanieto na minuva~ite koi vrvele niz ovoj najatraktiven del na Bitola. Vsu{nost, Bezistenot bil pokrien orientalski pazar, namenet glavno za proda`ba i ~uvawe na skapocena stoka, tekstil, pari i drugi vrednosti.

            Prvite pi{uvani izvori za nego poteknuvaat od po~etokot na XVI vek, i toa vo vtorata vakafnama na ktitorot na Ishak xamija - Ishak ^elebi ibni Isa, vo 1508 godina.

            Za Bezistenot dava podatoci i poznatiot venecijanski patopisec Lorenco Bernardo koj vo poslednite dve decenii od XVI vek bil pratenik na svojata zemja vo Istanbul, pri {to, vo 1951 godina imal mo`nost da go vidi i ovoj bitolski objekt, poznat trgovski centar na ovoj del od Balkanot. Ovaa interesna li~nost ostavila pove}e izve{tai za sostojbite vo turskata dr`ava. Bil mnogu blizok i imal doverba kaj najvisokite velikodostojnici na Portata (sultanot, vezirot, voenite li~nosti i dr.). Prakti~no, nemalo patopisec koj pominal niz Bitola, a da ne go spomne kako bele`ita gradba, a naj~esto kako mesto kade mo`elo da se kupi skapa srma, len, pamuk, svila, gajtan, zlato, vrvni kujunxiski izrabotki, oru`je i sl. Vo bitolskite kadiski sixili i drugi dokumenti od XVII, XVIII i XIX vek, vo koi{to ~esto se zboruva i za ovaa gradba direktno ili indirektno, doznavame mno{tvo podatoci, ne samo za Bezistenot, tuku i voop{to za `ivotot na Bitola.

            Od arhitektonska strana, re~isi vo site turski dokumenti vo koi se zboruva za toga{noto grade`ni{tvo (XVI-XVIII vek), se spomnuva kako poseben beleg na gradot. Bil graden od cvrst materijal. Imponiral so svojata masivnost, ~ii kupoli od olovo mo`le da se zabele`at od daleku. Niz nego vrvele tri ulici, na koi, kako na biserna niza, bile naredeni 86 du}ani. Se vleguvalo niz ~etiri zasvodeni vrati, nad koi imalo pove}e ukrasni, barokno re{eni atiki i yvezdeni mermerni pervazi. Potrebata od nadvore{ni te{ki i masivni `elezni porti i specijalen no}en ~uvar - pasvanxija, za koj imalo i posebna prostorija, se pokazatel kakvo golemo bogatstvo se ~uvalo vo Bezistenot. Me|u drugoto, ovde stoele sobranite od narodot dr`avni pari, zabranata nikoj da ne smee, no}e, da se dvi`i bez zapalen fener niz gradot, zboruva za opasnostite {to go demnele od aramii objektot, potoa potrebata na bogatite pokojnici nivnoto bogatstvo da se ~uva tokmu tuka, ka`uva mnogu. Duri, se znae deka ovdeka stoele skapocenostite {to gi poseduvale Rumeliskiot valija (pi{tol so dragi kamewa, silahadarski me~, pe~at ukrasen so dijamanti, paradna sabja ukrasena so zlato i xevairi, skapoceno persisko oru`je i u{te mnogu drugi vredni predmeti). Obezbeduvaweto bilo regulirano so posebna Kanunnama, izdadena od sultanot vo Stambol. No, i pokraj se, Bezistenot, osobeno od XVII vek navamu, pove}epati bil nasilno pqa~kan od razni bandi. Ova se nekoi od istoriskite vistini, no i interesni prikazni {to se pletele po balkanskite kafeani, anovi i sarai, kako i vo zatemnetite kafuliwa - "kafe-{antan", odnosno "damen-kapeli", vo koi i vo najsitnite no}ni ~asovi se slu{al bitolskiot sevdah, posebno od onie od Starata ~ar{ija.

            [to se odnesuva do nadvore{nosta na objektot, toj pretstavuva bazilikalno re{ena longitunalna gradba. Ima nepravilna pravoagolna forma kade ju`nata strana e dolga 64,60m., a isto~nata 43,81m. Debelite yidovi besprekorno vr{ele funkcija na najdobro obezbeden trezor vo gradot. Me|utoa, ima edna neumoliva vistina za ubavite gradbi. Niv gi sozdaval ~ovekot, negovata fantazija i invencija. No, isto taka nekoj, ama drug ~ovek ili lu|e, poradi razni politi~ki, ekonomski, verski idejni i drugi potrebi, neznaewe, pa i primitivizam, tokmu od niv bile nagrduvani prepravani i ru{eni. Bezistenot, osobeno vo poslednive dva veka pove}epati bil dograduvan, pregraduvan, odgraduvan i adaptiran. Dali so toa se dobilo ne{to pove}e, treba da sudat onie koi znaat {to zna~i intervencija vo edni vakvi, uslovno re~eno, `ivi organizmi kakvi {to se spomenicite na kulturata. Starata bitolska ~ar{ija za toa e najdobta opomena.

            Bezistenot, sam po sebe, ne }e bil ona {to bil, i ona {to e, ako ne se ima vo predvid celokupniot arhitektonski ansambl {to postoel okolu nego: nagore i nadolu, po Dragor imalo stotici naredeni kitni du}an~iwa, od koi sekoe pretstavuvalo eden poseben svet na trgovskata fantazija, pravej}i go ovoj del na Bitola nepovtorliva urbana i arhitektonska celina, koja di{ela so zabrevtan mediteranski zdiv, vo ovoj son~ev predel na pove}e civilizacii.

            CRKVATA "Sv.DIMITRIJA". Iako se znae deka vo srednite vekovi, naposredno pred zazemaweto na Bitola od strana na Turcite (kraj na XIV vek), vo ovoj grad imalo golem broj crkovni hramovi. Narednite pet vekovi ima malku podatoci za postoewe na vakvi crkvi vo gradot. Edna od niv bila crkvi~kata "Sv.Dimitrija", a drug manastirot "Sv.Arhangel Gavril" vo mesnosta Dovlexik.

            Vsu{nost, maliot hram posveten na svetiot velikoma~enik Dimitrija, bil paraklis so skromni dimenzii, izgraden vo toga{noto Crkovno Maalo "Klise". Za ova denes ima vidni ostatoci vo crkvata "Sv.Dimitrija", a toa e: prvobitniot ikonostas {to se nao|a vo katnite galerii: "Sv.Preobra`enie" i "Sv.Grigorij Bogoslov", delo na jeromonahot Konstantin, koj{to go izrabotil vo 1735 godina. Treba da se napomene deka ovoj rezbar go napravil i ikonostasot vo manastirot "Sv.Naum", vo 1711 godina, koj, kako {to e poznato, se nao|a na izvorite na rekata Drim na Ohridskoto Ezero. Ikonite za ovoj ikonostas gi izrabotil zografot David od Selenica vo periodot od 1730-1739 godina. Od ova vreme postojat i: vladi~in prestol, `ezol i celivalna. Tie se bogato ukraseni so geometriska ornamentika. Se smeta deka nekoi od ovie starini (mebelot), poteknuvaat od krajot na XVII i po~etokot na XVIII vek. Me|utoa, kako najvredni, a istovremeno i najstari bogoslu`beni predmeti za~uvani do na{evo vreme, od golemiot fond na ovoj star hram se: eden dvojazi~en antimins i nabedrenik, od 1727 godina. Kaj antiminsot vidni se tragite na italijanskata renesansa, a vo izrabotkata na nabedrenikot - tradicionalnoto vizantisko slikarstvo.

            Posebno e interesen za istorijata na na{iot sovremen jazik, crkovnoslovenskiot natpis po strani~nite rabovi na antimisot, predaden so ustavno pismo, inaku, ovie dva visokoceneti crkovni predmeti od Bitola, za prvpat, kako muzejski eksponati se spomnati vo Vodi~ot na Narodniot muzej od Sofija, vo 1924 godina.

            Treba da se napomene i toa deka najmnogu na `ivopisot i ikonopisot vo stariot hram "Sv.Dimitrija" rabotele zografite Georgij, zaedno so negoviot sin Emanuil, isto od Selenica vo vremeto od 1839 do 1846 godina, so vidno vlijanie na vizantiskoto, kako i venecijanskoto slikarstvo kade prepoznavame i ne{to od pretstavnicite na najsjajnata epoha na italijanskata renesansa: Ticijan Ve~eli, Jakopo Robusti Tintoreto i dr. Zografite Georgij i Emanuil, osven `ivopisot, naslikale i pogolem del prestolni i prazni~ni ikoni: "Isus Hristos Sedr`itel", "[ir{aja mater", "Sobor na svetite arhangeli", "Prigestuvawe na apostolite" i drugi, a kako najzrelo delo im e kompoziciskata celina (6,6´3,9 metri) - pretstava vo maslena tehnika na zapadniot portal - "Stra{niot sud". Osven ovie dvajcata, ovde rabotele i drugi zografi i ikonopisci.

            Novata crkva "Sv.Dimitrija" e izgradena vo najstrogiot centar na gradot vo 1830 godina, re~isi pod dramati~ni okolnosti. Samiot gabarit na objektot za toa najdobro zboruva, kako i relativno siroma{niot eksterier i arhitektonika, vo odnos na bogatiot enterier. Neobi~ni se i dimenziite na ovoj crkoven soboren hram: dol`ina - 36m, {irina - 34m, a visina samo 10 metri, bez kubiwa i spu{tena eden metar pod zemja. Za prefinetata bitolska graditelska tradicija i poznatiot vkus za estetskoto na ovde{nite gra|ani, o~igledno edena golema zamisla na najdobrite majstori ne se ostvarila, barem ne onakva kako {to tie znaele, umeele i gradele velelepni objekti po balkanskite prestolnini. Zatoa, mnogubrojnite bitolski zanaet~ii, ne samo hristijani, tuku i od drugi veroispovesti pomognale, crkvata samo za ~etiri meseci da bide podignata. Pri~ina za negatorskiot odnos za nejzinata gradba bile lokalnite vlasti, koi ne sakale da se izgradi na ovoj prostor golem hristijanski hram, povisok i pobele`it od okolnite nehristijanski sakralni objekti, i pokraj naredbata na Portata da se zadovoli baraweto na ovde{nite zanaet~ii. Ottamu se izna{ol ovoj kompromis, za smetka na nadvore{nosta da se napravi impresivna vnatre{nost, visoki svodovi, brojni kandelabri, ~udesni polilei i monumentalen rasko{en oltar koj{to podocna bil izraboten od pro~uenite makedonski kopani~ari. Takvata opredelba, tivko i nenametlivo, mu ovozmolia na ovoj poznat na{ hram neobi~en tainstven mir i atmosfera na vozvi{enost, {to go pravi i do denes kone`livo svrtili{te na brojnite vernici.

            So silinata na narodnata invencija i mudrost, zad iznudenata skromna nadvore{nost doa|a do izraz celiot tvore~ki genij na na{iot ~ovek, izgraduvaj}i za sebe i pokolenijata po nego preubav soboren hram, istoimenuvan po nekoga{niot mal bitolski paraklis koj stanal pretesen za vernicite od ovoj grad. Crkvata e gradena vo forma na tribrodna bazilika, so strani~ni galerii nad tremot koj se prostira od trite strani. Onoj na severnata strna se koristi kako krstilnica. Sekoj brod pretstavuva zaseben paraklis. Takvi gi ima vkupno pet. Gradbata e zasvedena so ramen tavan. Simetri~no postavenite dva reda stolbovi od drvo, go potpiraat tavanot.Tie se pokrieni so malter i li~at kako da se od mermer. Kapitelite se vo forma na prese~ena piramida, zavrtena so tesniot del nadolu.

            Ima u{te edna pri~ina vnatre{nosta na hramot da bide vistinsko umetni~ko sokrovi{te, a toa e dominacija na pro~uenoto makedonsko rezbarstvo, posebno od XVIII i XIX vek. So voodu{evuvawe ja ~uvstvuva umetnosta na kopani~arskite tajfi od po{irokite balkanski prostori, a me|u niv i onie od Zapadna Makedonija. Za `al, imiwata na avotrite na ponovata kopanica vo ovaa crkva samo mo`eme da gi naga|ame. Pedantniot voditel na crkovnite knigi u{te za vreme na gradeweto na crkvata, to~no zapi{al kolku gro{a im isplatil na kopani~arite (5.093), a zaboravil da ka`e koi se tie. Ovde, posebno, voodu{evuva ikonostasot so svoite monumentalni dimenzii (21,5´8,0m.), zaedno so Raspetieto i najvisokiot del od akroterijata. Podetalnata analiza govori za tragi od postarite {koli, no, vo osnova poseduva svoja linija, se vidni znaci na evropskiot barok i rokoko-stilot. Sodr`inski, vo nego se gledaat, pokraj rastitelni i zoomorfni elementi, kako i ~ove~ki figuri, sepak, preovladuvaat motivi od Stariot i Noviot zavet, izraboteni vo a`urna rezba. Pred posetitelot se redat konkretni bibliski sliki: rajot, pekolot, Ro`destvoto Hristovo, Tajnata ve~era i sl. Po primerot na baroknite re{enija, ikonostasot e napraven vo forma na konkavna fasada, malku navalen napred za da se dobie vpe~atok na nebesna polusfera.

            Mnogu interesni se dvata arhierejski prestola, delo na ista kopani~arska tajfa. Tie plenuvaat so bogatata ornamentika, mnogu detali, `ivotni (lavovi so zinati usti), ptici, vinova loza, lamji, i s# ona {to ja preokupira ~ove~kata misla i fantazija. Op{tiot vpe~atok e deka stanuva zbor za vistinski majstori na rezbarskata umetnost. Toa {to rezbata na hramot "Sv.Dimitrija" im pripa|a na razli~ni vremiwa i razli~ni majstori na kopanicata, ne samo {to ni{to ne gubi, tuku ja zbogatuva pretstavata za vrednosta na ovoj vid tvore{tvo {to se neguvalo so golem uspeh kaj na{iot narod. Obidot, podocna, da se gipsira i pozlati del od rezbata, ne pridonesol da se zgolemi nejzinata estetska i umetni~ka vrednost, za{to taa i vo prvobitnata polo`ba e nesporna.

            Kako sostaven del na ovaa bele`ita gradba na bitolskoto arhitektonsko kulturno nasledstvo e i novata kambanarija, izgradena vo 1936 godina.

            Razgleduvaj}i ja ubavinata na Soborniot hram "Sv.Dimitrija", eden osnoven vpe~atok e neodminliv - ~ovekot, sepak, ne mo`e da `ivee vo svetot bez svetost.

            CRKVA "PRESVETA BOGORODICA". Taa e u{te eden od poznatite bitolski crkovni hramovi, izgradena vo 1870, a osvetena vo 1876 godina. Kako {to e poznato, so odredenite demokratski promeni {to po~nale da se slu~uvaat vo Turskata imperija, vo sredinata na XIX vek, bitolskite napredni gra|ani ja koristat prilikata da izgradat crkva i vo Jeni Maale. Mestoto posebno odgovaralo bidej}i bilo skoro vo ^ar{ijata, kaj Ribarnicite. Inicijativata ja pokrenale pove}e vidni bitol~ani, a prostorot, na Piper An, go zakupil poznatiot ovde{en lekar od toa vreme, inaku rodum od selo Patele, d-r Konstantin Mi{ajkov - viden aktivist vo prvata crkovno-u~ili{na op{tina vo gradot. Crkvata pretstavuva tribrodna bazilika, vo poskromna forma, so oktogonalna kupola i obli okulusi na strani~nite yidovi nad ~etvrtestite, isto taka, po forma barokni prozorci. Nad centralniot brod ima osmoagolen tambur so poliagolna kupola, sli~na na lukovica. Vo toj sklop ima u{te dve travei. Pokraj drugoto, postoi i pevni~ka galerija koja se nao|a nad zapadniot vlez i vo dol`ina gi pokriva site tri broda. Na isto~nata strana na strani~nite galerii postojat dva paraklisi, od koi ju`niot se upotrebuva za krstilnica. Vo tremot se vleguva od tri strani, od kade, vo centralniot prostor se sleguva po skali, za{to podot e vkopan vo zemjata i poslan so mermerni plo~ki.

            Vo arhitektonska smisla, hramot "Presveta Bogorodica" nema nekoi osobeni posebnosti, bidej}i na nego mo`at da se zabele`at pove}e stilovi, karakteristi~na odlika na toga{niot eklekticizam, pojava videna kaj vakvi objekti od minatiot vek: tragi od neoklasicizam, barok, romantizam i sl. Pravoagolniot objekt ima dimenzii: 29,5 metri dol`ina, 22 metri {irina, i visina zaedno so kubeto 17 metri.

            Ovoj hram e poznat so svojot ikonostas i rezba {to mo`at da se vidat na oltarot. Se smeta deka go rabotele mija~kite majstori. Vo su{tina, toa se delovi od dva ikonostasi. Nivnoto vgraduvawe vo ovoj prostor ima svoja predistorija. Imeno, za vreme na Prvata svetska vojna bitolskite sela Trnovo i Magarevo, odnosno, tamo{nite crkvi "Sv.Bogorodica" - izgradena vo 1854 godina i "Sv.Velikoma~enik Dimitrij" - izgradena vo 1834 godina, pretrpele golemi o{tetuvawa od voenite dejstvija {to gi vodele me|u sebe francuskite i bugarskite vojski (1916-1918 god.). Dvete crkvi imale vredni ikonostasi. Onoj od Magarevo ima osobenosti na barokniot stil na Epirskata rezbarska {kola, a Trnovskiot na tajfata na Petre Filipovi~-Garkata. Zatoa, ikonostasite od dvet crkvi bile demontirani, i po pove}e pate{estvija i interesi na toga{nite voeni vlasti koi znaele za nivnata golema vrednost, sepak, se na{le vo ovaa crkva, ostanuvaj}i kako vreden del od bitolskoto kulturno nasledstvo. Posebno e zna~aen lakot od ikonostasot {to se nao|a nad carskite dveri, so modelirani figuri na Isus Hristos i Dvanaesette apostoli, izraboten vo XIX vek. Tuka ima i amvon i vladi~ki stol vo plitka kopanica.

            [to se odnesuva za fresko-slikarstvoto, toa go ima vo mnogu pomala mera vo odnos na ikonopisot. Vo hramot mo`at da se vidat pove}e ubavi ikoni od XIX i XX vek na razli~ni dariteli. Najmnogu daruvale bitolskite esnafi. Me|u avtorite na ovie dela e i Dimitar Andonov Zograf. Toj `iveel vo Magarevo, izrabotuvaj}i golem broj ikoni i vo drugite bitolski i makedonski crkvi i manastiri. Vo crkvata ima i drugi umetni~ki predmeti (puiri, platna "Erusamlii", darohranitelnica i sl.).

            Treba da se napomene deka vo ovaa crkva, na zadniot del od severniot brod e grobnicata na mitropolitot Grigorij (vo negovo vreme e izgradena Mitropolijata, vo 1901 g. vo francuski baroken stil), a blisku nea, kon severnata strana, e pogreban prviot Mitropolit Prespansko-bitolski g.Kliment (Baba~e), koj umre vo 1979 godina.

            CRKVA "Sv.NEDELA". Ovaa crkva se nao|a vo Svetonedelskite grobi{ta, na levata strana od severniot vlez na Bitola. Izgradena e vo 1863 godina. Taa pretstavuva tribrodna bazilika. ima edna oktogonalna kupola vo sredniot travej na centralniot brod. Dve slepi kupoli se nao|aat na krajniot isto~en i zapaden travej na ovoj brod so ~etirisliven pokriv i zatoa tie te{ko mo`at da se vidat odnadvor. Pevni~kata galerija e na zapadnata strana.

            Ima ikonostas koj{to e izraboten od drvo. Ikonite se od ponovo vreme, od XX vek. Kako i kaj drugite crkvi, bitolskit esnafi najmnogu pomogale i za nivnoto vnatre{no ureduvawe. Taka i ovde, vo 1864 godina, esnafot na bitolskite }ur~ii pora~uvaat da se naslika kupolata na ovaa crkva. Postoi u{te eden sloj na `ivopis, izraboten podocna, na krajot od XIX vek, no e prili~no o{teten.

            Vo Bitola ima i drugi crkvi, glavno gradeni vo ponovo vreme, koi{to pokraj osnovnata namena za verski potrebi, so svoite graditelski re{enija, fresko-`ivopisot, ikonopisot i kopani~arskata umetnost, go zbogatuvaat kulturnoto nasledstvo na gradot.

            ISHAK XAMIJA. Vo Bitola ima sakralni spomenici na kulturata koi &  pripa|aat i na islamskata kultura i umetnost. Turcite Osmanlii, ovie prostori na Balkanot, gi osvojuvaat vo krajot na XIV vek. Dolgoto petvekovno vladeewe na Turskata imperija, imalo vlijanie i na kulturniot `ivot na gradot. Sekako deka i ovie spomenici, na svoj na~in, go zbogatuvaat istiot. Me|u niv, Ishak xamijata, po svojata monumentalnost i ubavina e edna od najpoznatite vo gradot. Izgradena e vo 1508 godina, kako zadu`bina na kadijata Ishak ^elebi, koj, pred da dojde vo Bitola kadiskata funkcija ja vr{el vo Solun. Objektot e izgraden vo vremeto koga Starata bitolska ~ar{ija se prostirala od Drven-pazar do At-pazar. Toa zna~i deka ovoj  objekt se nao|al vo najubavoto nejzino sredi{te, neposredno do Bezistenot, na levata strana od Dragor.

            Po svojata arhitektonska prepoznatlivost, nadvore{niot i vnatre{niot izgled, harmoni~nosta na liniite, golemina i visinata na krajnite delovi, taa pretstavuva usovr{en brusanski tip na xamija. Takvi objekti gradel poznatiot mimar Hajredin, prethodnik na najgolemiot turski arhitekt na klasi~niot stil Koxa mimar Sinan. Se smeta deka ovaa gradba pripa|a na klasi~niot osmanliski stil na turskoto graditelsko nasledstvo.

            Osnovata na xamijata e kvadratna. Vnatre{nosta e bogata so raznobojna ornamentika. Nejzinite osnovni karakteristiki se slednite: sekoja strana e ukrasena so ni{a-mihrab. Na pogolemite povr{ini, po yidovite se izvedeni medaljoni vo koi se ispi{ani tekstovi so verski poraki od Koranot. Okolu objektot ima prostran dvor i grob, so interesni plasti~ni formi na sarkofazite. Se znae deka i samiot ktitor-Ishak ^elebi e pogreban do samata xamija.

            JENI XAMIJA. Se nao|a vo centralniot del na gradot, od desnata strana na Dragor, nasproti Gradskiot ~asovnik. Pred ne{to pove}e od polovina vek vo ovoj del imalo golem broj du}ani na ~ar{ijata. Pokraj ovoj objekt bil i poznatiot bitolski Pekmez pazar. Denes, celiot ovoj po{irok prostor se vika Golem plo{tad. Jeni xamija (Nova xamija) e izgradena vo 1558/59 godina od Kadi Mahmud-efendija. Osnovata &  e kvadratna, so strani od po 12,78m., i kupola visoka 19m. Minareto ima 39 metri. Postoi predvorje izgradeno vo vid na dvoen trem, natkrien so {est kupoli. Prviot trem do objektot e izgraden istovremeno so xamijata, a podocna e dograden i vtoriot. I samiot prostor na tremot e ograden so yidovi vo vid na predvorjeto. Nose~kite stolbovi na kupolite se izraboteni od mermer i granit, a oblikuvani se so entazis. So poseben vkus se obraboteni kapitelite na stolbovite.

            Ubavata dekoracija na enterierot, kako i upotrebata na fajans okolu glavniot portal, pretstavuva obid da se postigne najvisok arhitektonski umetni~ki dostrel-privilegija kakva imale samo bogatite i poznati kulturni gradovi na Orientot. Inaku, fajansot poteknuva od Iznik - mnogu poznat centar na takanare~enata "sino-bela" keramika od XVI i XVII vek. Ova zboruva deka Bitola, za toa vreme, se smetala za mnogu razviena kulturna sredina vo koja, se {to bilo moderno i skapo, trebalo da bide prisutno i vo ovoj poznat gradski centar vo sredi{teto na Balkanot.

            Denes, vo Jeni Xamija koja{to odamna ne slu`i za verski potrebi, se nao|a Umetni~kata galerija na gradot Bitola.

            Niz dolgovekovnoto osmanlisko vladeewe so ovie prostori, vo Bitola ostanale i drugi sakralni i profani objekti vo orientalskoto graditelstvo. Del od niv svedo~at i za edna posebna kultura vo koja mo`at da se zabele`at me|usebnite dopolnuvawa pome|u Istokot i Zapadot.

            Vo gradot postojat u{te nekolku xamii: Gazi Hajdar Kadi-xamija, Haxi Mahmud-xamija, Hatunie (`enska)-xamija i drugi, kako i nekoi objekti koi so orientalskite osobenosti na arhitekturata imale svoe zna~ewe vo gradot: Debojot, Kerim begoviot amam, Jeni-amam i sl.

            ZANDAN - KULE. I ovoj spomenik od dolgoto minato na gradot go svrtuva vnimanieto na istori~arite i drugite qubiteli na bitolskite starini. Zandan- kule i denes mu prkosi na vremeto kako potsetuvawe na nekoga{nite burni nastani {to se odigruvale vo ovie krai{ta, Vsu{nost, toa e eden vid kula, gradena vo XVII vek. Ima mnogu interesna gradba, osobeno nejzinata vnatre{nost. Slu`ela za privatni celi, za za{tita od napadi ili od krvna odmazda. Postojat pi{uvani izvori od koi mo`e da se vidi deka nejzin sopstvenik bil muftijata na Bitola od 1628/29 godina Haxi Mahmud-efendija. Toj, ovoj objekt go izgradil vo dvorot na negoviot ~iflik. Vo nea se vleguvalo samo so pomo{ na podvi`ni skali, niz dvojni drveni dabovi vrati, soyidani na viso~ina od 2,30m. Prizemjeto se koristelo za `enskite ~lenovi na semejstvoto. Imalo i suteren za namirnici, kako i bunar za voda. Pome|u prizemjeto i katot postoel prostor od 90sm, koj slu`el kako magacin za municija.

            Najubav del bil katot koj slu`el za `iveewe, so dva prozorci na koi se vgradeni dvojni `elezni re{etki. Pod pokrivot ima tesni okna-pu{karnici za odbrana od napa|a~i. Pod pokrivnata konstrukcija postoela prostorija za stra`arite. Kulata e gradena od obi~en kamen, so pravoagolna osnova: 5,35´5,60, a visoka 11m. Spored nekoi izvori, tuka bile zatvorani vostanici i zatoa narodot, ovoj objekt, i denes go vika “Zandan-kule”.

            [IROK SOKAK. Toa e glavnata ulica na Bitola, osnovata od kade trgnuvale site urbanisti, graditeli i drugi planeri, koi koga trebalo da se gradi ne{to pogolemo vo gradot, morale da vodat smetka za nejzinite kodni linii. Svedok za toa se ubavite arhitektonski ansambli, levo i desno od ovaa ulica, koi, za `al nekoi se naru{eni vo tekot na (ne)vremiwata. Mnogu patopisci i patnici namernici, koi vrvele ovde niz vekovite, voshiteni od ubavinata na gradot i negovata glavna ulica zabele`ale: “Ako ste bile vo Bitola, a ne ste pro{etale niz [irok Sokak, kako ni{to da ne ste videle”. Se ~ini, za voshitot od ovaa ulica, najpofalni zborovi izrekle umetnicite, posebno poetite i kompozitorite, kako i imenite i bezimenite peja~i. So svojata specifi~na i originalna arhitektura na poedini ambientalni cGrci, poznati kako “evropski”, “solunski”, “gradski” i sli~no, koi ne se samo nerazdelen del od kulturnata istorija na gradot, tuku tokmu tie mu davaat originalen beleg na negovata individualnost. I pokraj luznite {to gi ostavaat nekoi od sovremenite grade`ni materijali (betonot, aluminiumot, plastikata i dr.) vo staroto graditelsko tkivo, [irok Sokak za Bitola ostanuva nejzin postojan najreprezentativen del.

            Potrebata, najgolemiot del od gradskiot javen `ivot da se slu~uva vo centarot na gradot, koj sekoga{ imal intenziven kulturno-zabaven `ivot, barala vo ovoj uli~en prostor da se izgradat brojni reprezentativni zgradi. Bitolskite gosti, koi naj~esto doa|aat od ju`nata strana na gradot (tamu se avtobuskata i `elezni~kata stanica), od Gradskoto {etali{te, nagore kon sever, vedna{ }e zabele`at prekrasni gradbi, kako {to se: Domot na armijata, Kasarnata (sega Zavod i muzej), hotelot “Epinal”, Teatarot i Domot na kulturata, Katoli~kata crkva, Saat kulata, Jeni-xamijata (Umetni~kata galerija), crkvata “Sv.Dimitrija” i dr.

            Bitolskite i po{iroko makedonskite graditeli, so mnogu qubov i invencija, uspeale da napravat spoj pome|u raznite evropski stilovi i doma{nata neimarska tradicija. Na takov na~in se postignati izvonredno harmoni~ni odnosi, skladnost na liniite, blagorodna ednostavnost, funkcionalnost, izostreno ~uvstvo za elegancija i vkus. Vsu{nost, toa e prepoznatliv na{ prazni~en i delni~en sakan uli~en prostor, kade mo`at da se zabele`at mnogu doblesti i naviki na bitol~anecot kon nego, koj ovde ~esto qubel i mrazel, pre~ekuval i ispra}al razni vidni lu|e: kralevi i carevi, sultani i veziri, vladici i misioneri, cirkuzanti i bezdelnici, i pri toa sekoga{ se ~uvstvuval gordo {to e negov ovoj krstopat me|u Zapadot i Istokot, po mnogu ne{ta isti, no i razli~ni. Tokmu takvite odliki i istoriski premre`ja {to go sledele ovoj nepovtorliv graditelski podvig, go napravile [irok Sokak zaedni~ko mesto na svetot i ~ovekot, nosej}i mu epitet kako eden od najbele`itite spomenici na kulturata vo gradot.

            STARATA ^AR[IJA. Niz svojata dolga istorija Bitola bila poznata i kako zna~aen trgovski centar na ovoj del od Balkanot. Za bitolskite trgovci se znaelo podaleku, kako na Istok, taka i na Zapad. ^ar{ijata kako eden od najzna~ajnite vitalni delovi na gradot, so se ona {to zna~elo ekonomski `ivot na ovde{niot gra|anin, igrala mnogu zna~ajna uloga vo negoviot prosperitet niz vekovite. Taa bila ne samo sostaven del od sekojdnevnoto `iveewe na

ne samo ovde{nite `iteli, tuku i preku nea opstojuval eden mnogu po{irok region, i pogolema struktura na lu|e: trgovci, zanaet~ii, zemjodelci, anxii, prenesuva~i na stoka i dr. Iako se trguvalo i pred toa, kako zasebna celina po~nuva da se razviva za vreme na turskoto vladeewe. Toa bil eden specifi~en orientalski na~in na trguvawe. Po~nuvaj}i od nejzinoto ra|awe vo XV vek, se do krajot na XIX vek, ovoj `iv organizam rastel, se razvival, zaboluval i pretrpuval mnogu nesre}i, kako {to bile po`ari, pqa~ki, poplavi, epidemii i sl.

            Starata ~ar{ija e eden od najzna~ajnite belezi na Bitola i kako kulturno-istoriski spomenik. Taa ja sledela negovata sudbina. Ne bila samo mesto za trgovija, tuku ovde se ~uvstvuval zdivot na vremeto, politikata i kulturata. Si imala sopstven `ivot, svoja filozofija, svoj po~ituva~ki odnos kon site lu|e, posebno kon op{testvenite pojavi. Parite, zlatoto i dobivkata od dobrata trgovska razmena vospostavile mnogu cvrsta ~ove~ka, nacionalna, verska, rasna, i sekakov vid druga tolerancija me|u makedonskiot, turskiot, evrejskiot i ostanatite etnikumi, {to gi imalo re~isi od site meridijani. Se komuniciralo na mnogu jazici, za{to interesot i bogatstvoto ne priznavale jazi~ni pre~ki. Vo ovaa ~ar{ija koja vo XVII vek imalo nad 900 du}ani, za polovinata na XIX vek da porasnat na nekolku iljadi, se trguvalo so s# i se{to, se razbira na “~esen zbor” i doverba. Ili, kako se prika`uvalo po balkanskite anovi i karavan-sarai, deka tuka, vo bitolskata ~ar{ija “nema {to nema”. Za ovde{nite brojni i raznovidni zanaeti i zanaet~ii se slu{alo nadaleku. Gi imalo mnogu: kujunxii, bakali, kasapi, nalbati, papuxii, sara~i, tkaja~i, barut~ii, anxii, sapunxii, pu{kari, kova~i, a{~ii i drugi, i se znaelo deka se vrvni majstori, ~ii proizvodi imale visoko renome. Posebno na cena bile “umetni~kite” zanaeti - zlatari, zografi, `ivopisci, veza~i, svira~i, trukerxii, ~ojaxii, yidari, rezbari, fotografi i dr. A {to se odnesuva za proizvodite, osobeno se trguvalo so: `ito, ko`a, volna, gazija, katran, sol, {arlagan, stoka, pamuk, vosok, loj, olovo, barut, no i svila, srma, skapoceni metali, kujunxiski izrabotki od zlato, srebro, ~asovnici i sl.

            Vo vrska so ~ar{iskiot `ivot i voop{to ~ar{iskata “klientela”, site tie lu|e imale svoi naviki i barawa, sitni ~ove~ki slabosti i `elbi, da se do`ivee, kupi ili ponese ne{to od najgradskiot grad od ovoj del na Imperijata. Osven trgovskiot, kako posebno interesni bili vojni~kiot, a podocna i diplomatskiot svet. Gi do`ivuvala niv ^ar{ijata na specifi~en na~in i vo poln sjaj “nakontenite” svetli koporani, {ineli, mundiri, tropotot na vojni~kite mamuzi, no i prisustvoto na elegantniot evropski nobl-svet so svoite ~udesni {e{iri, neobi~nite bastuni, skapocenite `enski ~anti i “frenskite” ~evli. I seto toa pome{ano so ~almite, }ostecite, xamadanite i resa~kite, no i `enite od ovie krai{ta na Pelagoniskoto Pole, prepoznatlivi po `ivopisnite vezovi: “polneti”, “grabeni”, “pisani”, “ikon~eto”, “kopitoto” i sli~no. Ete, vo eden vaka me{an i {aren ambient, po mnogu ne{ta nesfatliv za strancite, klokotel `ivotot na ^ar{ijata, na koj{to najmnogu mu se raduvale trgovcite i bitolskite esnafi, majstorite, kalfite i ~iracite. Ovde ne se doa|alo samo da se kupi i prodade. No}ite ~ar{iski bile posebna prikazna. Toga{ za pajtonxiite i fenerxiite, velat, imalo najmnogu rabota.

            Se razbira, toa e poubavata strana od ~ar{iskiot `ivot. Me|utoa, ne odelo sekoga{ vaka dobro vo ovaa bitolska sredina. Nadvore{niot sjaj imal i svoi opa~ini. Vojnite, ekonomskite krizi, po`arite i drugite nesre}ni pojavi, go pravele svoeto. Sepak, najte{kite godini za ^ar{ijata bile onie od krajot na minatiot i po~etokot na vekov. Ottoga{ taa nikoga{ ne stanala ona {to bila.

            [to se odnesuva za ^ar{ijata kako urban i arhitektonski kompleks, so svojata avtohtonost i originalni re{enija, so site neodminlivi nadvore{ni vlijanija i specifikite na orientalskiot urbanizam i graditelstvo, taa ostanuva nepovtorliv primer na bitolskoto kulturno nasledstvo, podednakvo za vremiwata {to bile, i veruvame, onie {to }e bidat po nas. Vo svojot re~isi petvekoven razvoj, vo najgolemiot svoj procut (osobeno vo tekot na XIX vek), se prostirala od Drven Pazar do At Pazar, i stignala da ima nad 2.000 du}ani, golem broj magazi, vodenici, anovi, bezisten i dr. Vo nea imalo nad 30 funkcionalno podeleni delovi, opredeleni spored stokata {to se prodavala, odnosno postoela kako pazari: Pekmez-pazar, @itni-pazar, At-pazar, Bit-pazar, Drven-pazar, Lenski-pazar, Kaj Gajdaxiite, Kaj Ko`uvarite, Bezisten, Kaj Solta i dr. So doa|aweto na Vlasite, se formirala i Vla{ka ^ar{ija, nekoi od pazarite se imenuvale po proizvodite {to se prodavale ili po mestoto kade bilo opredeleno da se prodavaat istite: Ribarnicata, Budej Bunar i dr.

            Interesna e vrskata na ^ar{ijata so drugite delovi od gradot. I pokraj toa {to se nao|ala vo centralnoto gradsko podra~je, bez pre~ki, niz nea pominuvale najprometnite ulici: od sever bil Bairot od koj{to vo nejzina nasoka imalo pove}e pomali ulici (sokaci i ~ikmaci); pravecot zapad-istok bil eden od najfrekventnite vo nasoka po te~enieto na rekata Dragor, a od ju`nata strana, kaj Gradskiot ~asovnik i Jeni-xamija, organski bila povrzana so najgolemata bitolska ulica - [irok Sokak. Ubavo re{enite krstopati na pomalite ulici i mnogubrojnite du}ani, izgradeni naj~esto od drvo, trska i kal, pravele eden pitoresken svet, poln so `ivot i energija, sposoben za dolg opstanok. No, ^ar{ijata na nekolkupati stradala od golemi po`ari. Taka, vo 1835 godina po`arot uni{til skoro 2.000 du}ani; vo 1862 godina povtorno izgorele 1.800 du}ani; dodeka vo onoj od 1897 godina stradal @itni-pazar i nad 200 drugi objekti. Zatoa od polovinata na minatiot vek po~nale da se gradat du}anite od tvrd materijal: tula, kamen, `elezo i sli~no, so masivni metalni }epenci. Mnogu od niv i denes mu se protivat na vremeto.

            Osven objektite {to slu`ele za ekonomski celi, niz ^ar{ijata imalo i drugi, masivni gradbi: xamii, amami, tekii, anovi, ~e{mi, turbiwa i sli~no, od koi centralnoto mesto go imal Bezistenot.

            No, kako i s# vo `ivotot, kulminacijata na slavata i sjajot na Starata bitolska ~ar{ija rekovme izbleduva vo poslednite godini na minatiot i prvite decenii na ovoj vek. Turskta imperija po~nala da slabee, modernata i pokvalitetna evropska stoka proizvedena po industriski pat, ne samo {to bila poeftina, tuku i pokvalitetna, se pove}e go uni{tuvala zanat~iskoto proizvodstvo. Del od bogatite i ekonomski mo}ni `iteli ja napu{taat Bitola, vo koja od selata doa|a, glavno, makedonski etnikum, koj pred toa se zanimaval so zemjodelie, sto~arstvo i sli~no, sosema ne{to drugo od ona so {to `iveela ^ar{ijata. Mnogu lu|e, nezavisno od nacionalnata i verskata pripadnost, po~nuvaat da odat na pe~alba. Konzulite go napu{taat gradot. Namesto po~ituvaweto na nekoga{niot nepi{an red koj{to strogo se po~ituval, po~nuval da nadvladuva ba{ibozukot. Zapo~nale, ili bile na pragot, buni, vostanija i vojni. Doa|a Urietot (1908), Mladoturcite ja zemaat vlasta, so {to propa|a golemata imperija. Zapo~nuvaat balkanskite vojni, a so Bukure{kiot mir (1913) Makedonija e raspar~ena, pri {to Bitola se na{la samo na 14 kilometri od granicata so Grcija. Od nekoga{en krstopat na Balkanot, gradot e celosno zatvoren za trgovija i komunikacija so nekoga{nite partneri od Istok i Zapad. A, samo edna godina po toa (1914), svetot vleguva vo najkrvavata dotoga{ videna drama - Prvata svetska vojna. Na ovie bitolski prostori se slu~uvaat edni od najgolemite bitki. Gradot pove}epati bil bombardran i mnogu negovi delovi bile razru{eni. So toa &  e zadaden najte{kiot udar na Bitolskata ~ar{ija koja{to nikoga{ pove}e ne ja povrati nekoga{nata slava i ekonomska mo}.

            Denes, ^ar{ijata i natamu `ivee, no vo drugi vremiwa, sfa}awa i op{testveni odnosi. Izmeneta i izmorena od tovarot na godinite, nastanite i lu|eto, “oble~ena” vo novo, moderno ruvo, u{te gi ~uva spomenite za nekoga{nite zlatni vremiwa. So nea bitol~ani i natamu se gordi, kako eden od najubavite spomenici na svoeto bogato kulturno nasledstvo.

            DRUGI SPOMENICI. Golemiot broj spomenici na kulturata vo Bitola i Bitolsko i nivnoto potesno i po{iroko podra~je, ne se iscrpuva samo so onie za koi{to dosega zboruvavme. Nekoi se tolku stari i vredni {to baraat mnogu po{iroka istoriska, nau~na, umetni~ka i druga elaboracija. ]e se potsetime samo na u{te eden del od niv: crkvata “Sv.Nikola” vo s.Manastir - Mariovo (1095), manastirot “Sv.Jovan Prete~a” vo s.Slep~e - Demirhisarsko (1543), Crkva “Sv.Nikola Topli~ki” vo s.Sloe{tica - Demirhisarsko (kraj na XIV vek), manastirite i crkvite vo selata: Bukovo, Malovi{te, Capari, Trnovo, Drago{, Paralovo, Smilevo i dr.

            Bitolskoto kulturno bogatstvo go nadopolnuva istoriskoto minato, koe{to e, isto taka, mnogu zna~ajno, kako na primer: spomen-plo~i, spomenici so posveti, spomen-~e{mi, bisti na revolucioneri, kulturni dejci i sl. Site ovie spomenici zaedno, i sekoj posebno, zboruvaat za ova bitolsko kulturno podnebje kako za isklu~itelen tvore~ki prostor na podale~noto i pobliskoto minato.