Razvojot na literaturnata dejnost i voop{to na celokupnata kni`nina e tesno povrzan so pe~atarskata rabota, ~ii koreni mo`at da se sledat u{te vo predistoriskoto i anti~koto vreme. Vo nekoi bitolski arheolo{ki lokaliteti (Velu{ka Tumba, Porodinska Tumba, nao|ali{tata vo s.Trn, s.Krklino, vo Herakleja i drugi mesta), se otkrieni prvite primitivni pe~ati, naj~esto izraboteni od pe~ena glina, koi{to se poznati pod razni imiwa: onie {to bile izraboteni od zemja gi vikale pintaderi, dodeka od drvo, {to gi ima mnogu pove}e i se so~uvani za upotreba vo doma}instvata do dene{ni dni, imaat razni imiwa: poskurnik, krsnik, {aralnik i sl. Vo podocne`nite vekovi se koristel pe~atot na platno, no pe~ati bile izrabotuvani i od drug materijal. Tie slu`ele za identifikacija na dr`avite, gradovite, vladarite, instituciite itn. Se izrabotuvale vo odredeni rabotilnici - pe~atoreznici. Niz tie dolgi vremenski periodi na upotreba na pe~atite, treba da se baraat i tragite na vistinskoto pe~atarstvo kako zanaet~iska i umetni~ka dejnost.
Paralelno so pe~ateweto knigi, se izvr{uvala u{te edna mnogu zna~ajna rabota, a toa bilo povrzuvaweto i ukori~uvaweto na istite. Nekoga{ knigata bila mnogu skapa i retka. Zatoa se prezemale site preventivni merki da se ~uva i za{titi od uni{tuvawe. Ovaa dejnost postignala vistinsko zanaet~isko majstorstvo, {to se grani~elo do svoevidna umetnost. Pokraj kaligrafskite i likovnite re{enija, knigite se ukrasuvale so skapoceni materijali, metali (zlato i srebro), dragoceni kamewa i sli~no. Po vakviot odnos kon knigata mnogu bile poznati i makedonskite kni`evnici, srednovekovni, centri, a me|u niv, i ovie od bitolskite krai{ta.
Pozabrzan razvoj na pe~atarstvoto
zapo~nuva vo poslednite dva-tri veka koga s# pove}e se koristat ma{inite vo
procesot na rabota. ^estite trgovski, kulturni i drugi komunikacii na vidnite
bitol~ani, so evropskite centri, ovozmo`ile i vo na{iot grad da se donesat i
moderni pe~atarski ma{ini, za toa vreme. S# pogolemata potreba od knigi, vesnici,
vodewe na kni`na administracija i sli~no go napravile pe~atarstvoto da bide
isplatliva zanat~iska dejnost.
Pocelosni podatoci za po~etocite na bitolskoto pe~atarstvo mo`at da se sledat od krajot na XVI vek. Prviot bitolski pe~atar bil Nektarij Pelagoniski. Malku se znaat podatoci za negoviot `ivot. Poznato e deka bil kalu|er-eromonah vo Zografskiot manastir na Sveta Gora. Od negovoto kalu|ersko ime mo`e da se zaklu~i deka bil od Bitola ili Bitolsko. Vo negovo vreme, vo nekoi sredini, Bitola se u{te se imenuvala i kako Pelagonija. Toj kako pe~atar rabotel vo Rusija, Ukraina i Romanija.
Za vreme na osmanliskoto vladeewe, vo Bitola (Manastir) imalo nekolku poznati pe~atnici: Dr`avnata vilaetska pe~atnica, koja {to zapo~nala da raboti vo 1875 godina. Vsu{nost, toa e prvata turska pe~atnica vo gradot vo koja se pe~atel i prviot oficijalen vilaetski vesnik “Rumeli”, koj{to podocna izleguval pod imeto “Manastir”. Po proglasuvaweto na Urietot (1908) bila otvorena u{te edna pe~atnica “Svetla vistina” vo koja se pe~atele nekolku vesnici i spisanija: “[tit”, “Napred”, “Ubavina i poezija” i dr.
Vo poslednite godini na minatiot i prvte decenii na na{iov vek, najpoznati bitolski pe~atnici bile: “Bra}a Pili” (sopstvenici Anastas, Jovan i Petar), potoa “Trgovska pe~atnica” na Risto Kirjas, “Prosveta” na Ilija Ivanov, “Pobeda” na Vasil Stojanovski i “\ura Jak{i}” (“Gutemberg”) na bra}ata Vladimir (Mire) i Petar Dimovski. Vo poslednite dve decenii (triesetite i ~etiriesetite godini) bile otvoreni u{te nekolku pomali pe~atnici: “Union” na Evreinot Todoros Faraxi (1924), “Grafika” na \or|i Gligorovski i \or|i Hristovski (1932) i dr. Ona {to e posebno karakteristi~no za bitolskoto pe~atarstvo me|u dvete svetski vojni e faktot {to vo gradot se pe~atele golem broj vesnici, spisanija, beletristika i drug siten pe~at. Stranskite propagandi prosto se natprevaruvale koj pove}e da plasira me|u gra|anite pe~ateni materijali. Ottamu, vo zavisnost pod ~ija vlast se nao|al gradot, ~esto se menuvale i imiwata na pe~atnicite.
Edni od najte{kite godini za bitolskoto pe~atarstvo bile onie za vreme na traeweto na Vtorata svetska vojna (1941-1945). Toa, posebno, se odnesuvalo za ekonomskite i politi~kite priliki koi{to imale negativno vlijanie na ovaa dejnost. Vo tekot na NOV se upotrebuval eden del od postojnite pe~atnici i partizanskata tehnika za izgotvuvawe na: letoci, objavi, pokani, naredbi, statii, bilteni i sli~no, za {to se koristele postojnite kadrovski tehni~ki potencijali, kako i pe~atarski materijali. Seta taa aktivnost se izvr{uvala vo mnogu ote`nati i ilegalni uslovi. Pri krajot na vojnata vo gradot izleguvaat i prvite vesnici “Bilten”, “Naroden glas”, “Na{ pat”, “Kulturna Makedonija” i dr.
Po osloboduvaweto se izvr{uvaat zna~ajni promeni i vo pe~atarskata dejnost, osobeno vo sopstveni~kite odnosi. Od nekoga{nite pe~atnici koi {to rabotele kako privatni firmi, se formirale dr`avni, odnosno, op{testveni pretprijatija. Prvata vakva bitolska pe~atnica bila “Goce Del~ev”, koja rabotela pod ova ime vo vremeto od 12.11.1944 do fevruari 1946 godina, otkoga se preregistrira vo Dr`avno grafi~ko industrisko pretprijatie “Kiro Dimitrovski-Dandaro”. Treba da se odbele`i nastanot od 14.11.1944 godina, koga vo pe~atnicata “Goce Del~ev” izleguva i vtoriot broj na vesnikot “Nova Makedonija”. Nabrzo vo Bitola bile pe~ateni i knigite “Pesni” od Venko Markovski, “Beli Mugri” od Kosta Racin i drugi knigi, so {to po~nuva da se vra}a renometo na bitolskoto pe~atarstvo. Vode~ka pe~atnica i natamu ostanuva “Kiro Dandaro”, koja, zaedno so grafi~kite organizacii “Socijalen Borec” i “Fustelarko borec”, go formiraat edinstveniot grafi~ki zavod: Bitolski grafi~ki zavod - BGZ (1974-1990).
Poslednava decenija od na{iov vek, odnosno na ovoj vtor milenium, Bitola ima najrazvieno pe~atarstvo, od nejzinoto postoewe do denes. Pokraj “Kiro Dandaro”, “Fustelarko - Borec” i “Socijalen borec”, vo gradot rabotaat u{te desetina pe~atnici: “Mikena”, “Herakli-komerc”, “[iklo”, “Tipokomerc”, “Gutemberg”, “Ans”, “Grafopres” i dr. Prezentiravme eden del od razvojot na pe~atarstvoto vo Bitola bez koe edna razviena kulturna sredina, kakov {to bil na{iot grad vo minatoto, ne mo`ela da bide ako ne postoela edna vakva dejnost. Za{to, naporedno so pe~ateweto na: umetni~ka, nau~na, detska, fantasti~na, informati~ka, publicistika, monografski izdanija i druga literatura, imalo potreba da se producira i siten pe~at: pokani, plakati, programi, umetni~ki katalozi, prospekti, filatelisti~ki plikovi, vizit-karti, bileti, reklami i dr. Dene{noto bitolsko pe~atarstvo gi sledi najnovite nau~no -tehni~ko-tehnolo{ki dostignuvawa, vklu~uvaj}i ja i kompjuterizacijata, {to e vo ~ekor so pe~atarstvoto na razvienite zemji vo svetot.
