MUZIKA

        Istoriskiot razvoj na muzi~kata misla na ovoj geopoliti~ki prostor na koj {to se nao|ala nekoga{nata i dene{na Bitola, treba da se gleda vo kontinuitet so drugite segmenti na duhovnoto `iveewe, od praistorisko vreme pa navamu do denes. Ako za najstarite periodi, komparativnata muzikologija mora, po pat na indirektni rekostrukcii, da gi prou~uva odredenite muzi~ki pojavi, {to bile povrzani so magiskite obredi, vo podocne`nite vremiwa toa mo`e da se pravi od mnogu posigurni izvori. Iskopinite za~uvale kamena plastika, predmeti, sliki, reljefi, yidini i drugo od koi {to mo`e da se dojde do zaklu~ok za prisustvoto na muzi~kata umetnost i na ovoj teren. Preku slikarskiot izraz, polo`bata na muzi~kite instrumenti, racete, teloto, pretstavuvaweto na liceto i sli~no, mo`e da se pretpostavuva za bogatstvo na tonovi, melodii i ritmiki, neguvani vo damnina na ova podra~je.

            Nekoi istori~ari odat do tamu {to veruvale deka legendarniot mitolo{ki peja~ Orfej imal trakisko-makedonsko poteklo. Duri, postojat odredeni verzii na legendi za negoviot `ivot. Imeno, Orfej bil sin na Kaliopa, }erka na Makedonecot Pier - rodona~alnik na plemeto Pieri, koj vo drevnata Ju`na Makedonija, ja osnoval dr`avata Pierija. Za nea, rimskiot geograf Pomponij Mela ka`uva deka ovaa dr`ava bila centar na mnogu muzi~ki {koli.

            Isto taka se znae za kultot na anti~kite Makedonci kon bogot Dionis. Tragi za vakvoto tvrdewe mo`at da se vidat kaj bronzenata statua na tetovskata Menada od VI vek p.n.e., koja se nao|ala vo karakteristi~na koreografska poza. Natamu, za kultot kon muzikata kaj lu|eto od ovie pobliski i podale~ni prostori zboruvaat i drugi naodi: Muza so liri od Stobi (I v.p.n.e.); Od istiot period, od Stobi e terakotnata figura Svira~ na lira; Kaval-svirka od Lihnidos-Ohrid, izrabotena od koska (Rimsko carsko vreme); Pan so kaval-sirinks - bronzena statueta od Bitola (III vek).

            Poznato e deka osnova~ot na Herakleja Linkestis - Filip II i negoviot slaven sin Aleksandar Makedonski bile golemi qubiteli na muzikata. Bidej}i ovoj na{ prostor bil krstopat na mnogu civilizacii, od umetnosta na sekoja od niv ostanati se tragi i vo muzikata koja{to podocna se modificirala za potrebite na ovde{niot duhoven `ivot. Najkarakteristi~ni bile onie muzi~ki osobenosti na orientalskata, helenisti~kata, rimskata, vizantiskata, i s# razbira, staroslovenskata kultura. Bez namera da se navleguva vo istoriskite pri~ini za vakvite tekovi, tonskata umetnost imala postojan razvoj niz vremeto, so neminovnite umetni~ki izdigawa i padovi, vo zavisnost od politi~kite odrednici {to bile prisutni na ovoj del od Balkanot. Taka, so doa|aweto na Slovenite na ovoj prostor, tie i preku muzikata sro~uvale nedo broj, glavno usni, razmisli izrazuvaj}i gi svoite idei, ~uvstva, raspolo`bi i vozbuduvawa. Toa, naj~esto, bilo praveno preku obrednite pesni, igri, tanci i paganskite veruvawa povrzani so sekojdnevnite `ivotni potrebi.

            So nivnoto pokrstuvawe i primaweto na hristijanskata religija, muzikata dobiva u{te edna `ivotna dimenzija - religioznata potreba za pristap kon nea. Iako mnogu od duhovnite pojavi poleka se prilagoduvale kon crkovnite potrebi, trebalo da pomine dolgo vreme za da se "hristijanizira" mnogu od duhovnoto {to ostanalo od paganskoto vreme. Za site ovie problemi i bogatiot muzi~ki `ivot na sloveneskoto naselenie zboruva i Prezviter Kozma (sredina na X i po~etok na XI vek) vo svojata "Beseda protiv Bogomilite". Se znae deka Bogomilite bile protiv feudalnite gospodari, crkovnata hierarhija i nejzinite dogmi. Za ova toj veli: "Ne mo`am da bidat hristijani onie, koi so gusli, igri i besovski pesni pijat vino, veruvaat vo sredbi, soni{ta i kakvi ne u~ewa na satanata". Ova najdobro ni ka`uva deka vo tie narodni obi~ai na Slovenite, a toa zna~i i kaj lu|eto od ovie prostori, muzikata imala mnogu dominantno mesto vo nivniot `ivot. No, narodnata tradicija ni{to ne mo`elo da ja uni{ti, duri i vo te{kite uslovi vo koi se na{le ovde{nite Makedonski Sloveni koga potpadnale pod vizantiska vlast. Potvrda za vakvoto opstojuvawe mo`e da se vidi vo Bitolskiot triod (XII vek), kako i kaj freskite od Slep~enskiot manastir, kade se gledaat, naslikani, poedinci i grupi na svira~i.

            Se ima vpe~atok deka muzikata, mnogu porano od drugite umetnosti (arhitekturata, slikarstvoto, kni`evnosta i sli~no), se vklopuvale vo novoto vreme. Ottamu, vo muzi~kite arhaizmi, koi {to naj~esto mo`at da se ~ujat vo crkovnoto peewe i svirewe, ima pove}e "me{avini" od drugite kulturi, koi {to pobrzo fatile ~ekor so novite muzi~ki tendencii. Starite hristijani imale obredna muzika vo koja {to imalo ostatoci od muzikata na isto~nite narodi i staroevrejskite tradicii. Tie, ednostavno, po poznatite {emi, gi otstranuvaat prepoznatlivite senzualni elementi, hromatski dvi`ewa i instrumentalna pridru`ba, sozdavaj}i kompozicii kakvi {to barala novata bogoslu`ba. Zapadno-evropskata hristijanska crkva imala svoja muzika, so nacionalni belezi. Podocna, od strana na papata Grgur I Veliki, bil napraven obid da go za~uva edinstvoto vo ovaa crkovna umetnost vo zemjite {to bile pod negovo vlijanie. Za ova cel, sozdava posebna zbirka na crkovni pesni - "Antifonarij". So toa, katoli~kata crkva dobiva svoja, ednoglasna liturgiska muzika, poznata pod imeto "gregorijansko peewe" ili gregorijanski koral. Na takov na~in, za polesno da ja obedini svojata golema imperija, frana~kiot i rimski car Karlo Veliki (?-814 g.) i muzikata ja stavil vo vakva funkcija. Ovie nekolku primeri zboruvaat za nejzinata mo} da vlijae, vo srednite vekovi, na celokupniot `ivot na masite koga za toa }e imala potreba politikata.

            [to se slu~uvalo vo ovoj kulturen revir, vo vtorata polovina od na{iov milenium - ka`avme. Tuka, pokraj Rimjanite, do{le Normanite, krstonoscite i drugi narodi, ~ii vojski vodele `estoki borbi za prevlast. Site tie ostavile zad sebe i materijalni tragi vo kulturata, vklu~uvaj}i ja i muzikata, vokalna i instrumentalna, strukturiraj}i ja vo golem broj varijacii, prilagodeni na konkretnite potrebi: politi~ki, verski, umetni~ki i sl. Se ima vpe~atok deka, spored ekonomskata i voenata mo} na onie koi ja imale vlasta vo svoi race, taka bila sozdavana, tolkuvana, osvetluvana, vrednuvana i tonskata umetnost. Edinstveno narodniot bit te{ko gi prifa}al neprirodnite i nasilni promeni i vo muzikata. Toa, posebno se odnesuva za anonimniot naroden genij. Poznato e deka narodnoto pomnewe ima sposobnost da dopira i do najoddale~enite mitski, no i istoriski nastani. Kamen-me|nik na toj muzi~ki nezaborav bilo narodnoto tvore{tvo, narodnata pesna, kon koi lu|eto se odnesuvale kako kon najsveta relikvija koja so ni{to ne mo`ela da se zameni.

            Ne bile retki ni originalnite muzi~ki tvorbi. Potragata po sopstveniot muzi~ki identitet i na lu|eto od ovoj na{ kraj zapo~nala u{te od krajot na IX i po~etokot na X vek, ako ne i porano. Vo ova vreme, najtalentiraniot u~enik na svetite solunski bra}a Kiril i Metodij - Sv.Kliment Ohridski, pokraj golemiot broj na prevodni i originalni crkovni, a verojatno i svetovni dela, &  go ostavil na slovenskata muzika prviot Pentikostar - zbornik od pesni {to se peele na Veligden i Duhovden. Ne bez osnova, univerzitetot na ovoj elokventen ohridski erudit dopiral, so negovata dejnost, i do ovie na{i bitolski prostori. Revnosniot `itiepisec - Teofilakt, vo svoeto "Prostrano Klimentovo `itie", po{iroko pi{uva za golemoto Klimentovo delo, kon koe ima svoj dolg i na{ata srednovekovna muzika. Bez nea sigurno deka ne }e mo`ele taka silno da odeknuvaat brojnite crkovni kambani, vo sedumdesetinata bitolski crkvi i manastiri, vo narednite vekovi po Klimenta, povikuvaj}i gi pravoslavnite hristijanski vernici da slu{aat prekrasna crkovna muzika na razbirliv jazik. Ohridskata arhiepiskopija, vo ~ij sostav bile i ovde{nite crkovni objekti, formirana u{te vo vremeto na mo}noto Samuilovo carstvo, verojatno ne }e imala tolku neprijateli, ako i preku svojata originalna muzika ne gi {irela kulturata i verskata hristijanska tradicija me|u tuka{nite makedonski Sloveni.

            Mnogu od ovie silni muzi~ki tekovi od na{eto srednovekovie bile vo opasnost da zaprat, da se izgubat vo istoriskite nevremiwa. Sepak, najdolgiot i "najgluv" period za razvojot na makedonskata muzika e onoj za vreme na petvekovnoto otomansko ropstvo. Toga{nite turski vlasti nemale interes za duhoven progres kaj hristijanskoto naselenie i vo Bitola. Stranskite propagandi na nekoi od sosednite balkanski dr`avi, vklu~uvaj}i gi i nivnite crkovni interesi, toa go koristat za svoi celi. Edinstveni mesta vo koi se odvival odreden tvore~ki muzi~ki `ivot bile sakralnite objekti (crkvite i manastirite), kako i prostorite za folklorno tvore{tvo. Timarskospahiskiot sistem, glavno, bil zafaten so zacvrstuvawe na vlasta i pro{iruvawe na Imperijata, nemaj}i poizostren sluh za muzikata i drugite umetnosti. Zad debelite manastirski yidovi se ra|ala po mnogu ne{ta originalna muzika, re~isi tivko i ne~ujno za nadvore{niot svet. Bil toa eden svoeviden tonski kolektiven monolog-muzika {to ne se ra|ala, kako onaa od evropskite bleskavi muzi~ki saloni, tuku izleguvala od dnoto na du{ata narodna.

            Dodeka ovaa muzika u{te bila preokupirana so starocrkovnite modusi, i reformite vo ovaa srednovekovna umetnost {to gi napravil talentiraniot muzi~ar od ovie na{i krai{ta - Jovan Kukuzel, evropskata muzi~ka umetnost e preokupirana so renesansata (XIV-XVI vek). Namesto bibliskite i asketskite temi sega po~nuvaat da preovladuvaat svetovni temi. S#  slavi `ivotot na zemjata, prirodata i qubovta. Vo muzikata se sozdavaat novi originalni formi so silni svetovni vlijanija. Se ponaglasen bil interesot za narodnata muzika, so streme` kon osloboduvawe od starite crkovni dogmi. Instrumentalnata muzika stanuva se popopularna. Duhot na poezijata na Dante Aligieri, Fran~esko Petrarka i drugite golemi renesansni poeti gi zafa}aat site umetnosti, me|u koi i muzikata. Od krajot na XVI, pa s# do sredinata na XVIII vek muzi~kiot barok ima vode~ko mesto, pri {to se javuvaat mnogu novi instrumenti i silen razvoj na instrumentalnata muzika. J.S.Bah i G.F.Hendl se vode~kite svetski velikani na taa muzi~ka umetnost. Operata ima s# pove}e obo`avateli, a nabrgu doa|a vedriot i graciozniot rokoko-stil, a so nego i muzi~kiot klasicizam (vtora polovina na XVIII i prvite decenii na XIX vek) vo koi {to komponiraat, muziciraat i izveduvaat genijalni svetski muzi~ki tvorci, kako {to bile: Hajdn, Mocart, Betoven i dr. Tuka nekade, vo prvata polovina na XIX vek e i muzi~kiot romantizam, a ne{to podocna i najnovite muzi~ki pravci so imiwata na plejada poznati kompozitori [ubert, [uman, Brams, ^ajkovski, Rimski-Korsakov, Berlioz i dr.

            Ovoj mal kroki-sublimat na istorijata na muzikata go davame so cel da se navratime na muzi~kiot `ivot vo Bitola vo spomenatiot vremenski period, bez koj ne mo`eme da napravime objektivna opservacija za vistinskite toga{ni sostojbi na ovoj vid duhovno tvore{tvo, a da ne se znaat i opredelenite istoriski vistini, za koi, prethodno, po{iroko zboruvavme. Pri toa treba da se ima na um koga staniuva zbor za ovaa umetnost, deka muzikata, za razlika od arhitekturata, likovniot izraz, kni`evnosta i drugi, bila i e mnogu podatliva za prisvojuvawe, prilagoduvawe, ni{tewe i negirawe. Vo uslovi na mnoguvekovno ropstvo vo koe bil makedonskiot narod, bez sopstvena dr`avnost, verifikuvan literaturen jazik i pismenost, permanentno negirawe i onevozmo`uvawe na nejziniot kulturen razvoj, lesno bilo da se posegnuva i da se prisvojuva i ova na{e nacionalno kulturno nasledstvo. Nekoi toa, vo minatoto, izobilno go pravele ~esto so mnogu brutalno paratvore~ko nasilstvo. No, pokraj site tie istoriski tegobi, kako i skoro nevozmo`ni uslovi za sozdavawe i prezentacija, makedonskata muzika ostanala na{ traen beleg, reprezentativen za{titen znak i prepoznatliv duhoven me|nik na na{iot nacionalen identitet. Muzikata na Bitola i za Bitola e eklatanten primer za vakvite sostojbi i mo}ta na ovaa umetnost. Narodna ili zabavna, crkovna ili svetovna, vokalna ili instrumentalna - s# edno. Na ovoj grad primatot za neguvawe na ubavata pesna i voop{to muziciraweto nikoj, so ni{to, i nikoga{, ne mo`el da mu go odzeme. Pri toa, vakviot odnos kon nea i denes trae, kako izraz na golemata qubov na bitol~ani kon ovaa umetnost.

            Istoriski gledano, trebalo da svetne mal zrak na nade`, vo politi~kite odnosi vo koi `iveel ovoj grad, i povtorno, od pod pepeli{tata na vremeto, so seta svoja izvorna ~istota i ubavina, poleka, muzikata da si go probiva patot kon evropskite tvore~ki dostreli. So site skepsi i otpori, toa zapo~nuva, nekade, od prvite decenii na XIX vek, a pointenzivno vo periodot na takanare~enite "konzulski vremiwa" na Bitola (od sredinata na toj vek, do Balkanskite vojni). Novite muzi~ki struewa, {to ja imale od poodamna zafateni Evropa, stignuvaat i ovde. Ekonomskiot prosperitet na gradot im ovozmo`ile na nekoi, pred s#, trgovski semejstva, po ugledot na golemite centri, vo prv red na Viena, @eneva, Rim i drugi, vo svoite domovi da imaat skapi muzi~ki instrumenti, kako izraz na bogatstvoto i avtoritetot vo ovaa sredina. Na [irok Sokak i okolu nego, s#  pove}e, se slu{ale zvucite na gitarata, mandolinata, violinata, klarinetot, klavirot, pijaninoto i drugi. A, so niv i muzikata na: Bah i Hendl, Mocart i Betoven, [ubert, [uman, ^ajkovski i dr. Po poznatite bitolski muzi~ki saloni, na balovite, vo no}nite ~asovi, se poglasno se slu{ala klasi~nata muzika i se tancuvalo: valcer, menuet, ~arda{, bolero, polka, mazurka i sl. Operskite belkanto-melodii se peele, re~isi, vo site sve~eni prigodi. Pariskata nobl-moda gi zafatila i ovde mladite lu|e.

            Za ~udo na neupatenite za ovde{nite sostojbi, vo srceto na kozervativniot orientalski Balkan, Bitola bila eden mal ostrov na Evropa vo malo. Diplomatskiot kor, konzulskite semejstva, bogatata doma{na i stranska trgovska klientela na Bitolskata ~ar{ija, oficerite na turskiot voen establi{ment (pred s# mladite, koi bile obrazovani i vospituvani vo evropskite centri), pretstavnicite na "lete~kata" evropska civilna i voena diplomatija, reporteri na najtira`nite balkanski, evropski i svetski vesnici, kako i drugi dojdenci od "beliot svet", zaedno so doma{niot "krem" i mladite bitol~ani koi se {koluvale na Zapad, bile osnovnite nositeli na muzikata koja {to doa|ala od razvieniot svet. Po{irokata bitolska publika, koja otsekoga{ ja neguvala narodnata pesna, po~nala s# pobrzo da gi prifa}a i drugite vokalni i instrumentalni kolektivni formi na muzicirawe - mandolinski i duva~ki orkestri, muzi~ki grupi i horski sostavi. Del od niv, izveduvale salonska muzika, kako i mnogusakanata starogradska narodna pesna, po koja bilo poznato ova podnebje. So is~ekorot {to se pravel so evropskata klasi~na muzika vo gradot, so ni{to ne se namalile drugite formi na muzicirawe. Naprotiv, edni so drugi, kako da se dopolnuvale, Tuka, pred s#, mislime na pojavata na bitolskite ~algii, so nivnite karakteristi~ni instrumenti: ut, dajre, }emane, grneta i drugi, koi pove}e bile poznati vo isto~nite zemji. Toa mno{tvo od me{awe na razni muzi~ki stilovi, formi, vidovi i sli~no, u{te pove}e ja "razubavuva" starogradskata pesna koja dobiva karakteristi~na i ednostavna melodika, polna so figurativni ukrasi, melodiski premini, pravej}i ja avtohtona, ~ista i so visoki umetni~ki vrednosti. Nekoi od tie pesni nosele odredeni orientalski osobenosti (zgolemena sekunda i svoevidna melodiska ornamentika). Drugi, imale meloritmi~ki strukturi, {to gi praktikuvale toga{ni "tajfi", koi svirele i peele eden vid trubadurski pesni. Imalo i takvi pesni koi bile bliski do doma{nata muzi~ka tradicija, so zapadnoromanti~arski primesi, dosta bliski do mediteranskata {ansona. Seto toa zaedno e edno vistinsko bogatstvo {to ja krasi bitolskata pesna, vo koe mo`ebi se krie tajnata za nejzinata popularnost, {to trae do na{evo vreme, a sigurno toa }e bide i vo idnina.

            Navamu, kako se odelo kon XX vek, osobeno vo negovata prva polovina, za razlika od razvieniot svet, muzi~kiot `ivot vo na{iot grad do`ivuval dosta oscilacii. Objektivno, moralo i taka da bide: tuka bile Balkanskite vojni, Prvata svetska vojna, i natamu nere{enoto nacionalno pra{awe vo Makedonija, vlijanieto na stranskite politi~ki propagandi, golemata svetska ekonomska kriza, predvoenata sostojba {to ja zafa}a Evropa i sl. Ako se znae {to do`ivea ovoj grad vo vojnite od tie prvi dve decenii na XX vek, mo`e da se re~e deka bil toa period stradalen i za ovaa umetnost. Na kogo mu do{lo toga{ tolku do muzika koga kur{umot i lebot imale pogolema cena od `ivotot ~ove~ki. Ova ne zna~i deka toga{ ne se peelo i svirelo. No, koj peel, kako i zo{to go pravel toa e drugo pra{awe. Bitolskoto sekojdnevie si baralo muzika duri i vo takvi uslovi. I toa, osobeno “onaa na{ata”, {to znae da odbolee, {to se lizga po se~ivoto na du{ata, {to naleva solzi na obrazot od vremeto-me|uvoeno.

            Ottoga{, interesna e u{te edna kulturna pojava vo gradot - s# pogolemiot interes na mladite za horskoto muzicirawe, koe posebno go pottiknuvala toga{nata crkva. Vo periodot me|u 20-te i 30-te godini deluvale nekolku poznati horovi: “Mokrawac”, “Kajmak~alan”, “Makabi” (formiran od bitolskite Evrei), “Kosta Abra{evi}” i dr. Instrumentalnoto muzicirawe bilo svedeno vo pomala mera, osven incidentnite nastapi na odredeni kamerni sostavi, gradskiot voen orkestar, gostuvawa na nadvore{ni ansambli i sl.

            Vistinskiot muzi~ki `ivot vo Bitola zapo~nuva od krajot na 1944 godina. Vedna{ po osloboduvaweto na gradot, formiran e gradski hor, podocna Kulturno umetni~koto dru{tvo “Stiv Naumov”. Dve godini po toa, vo fevruari 1947 godina se otvora Osnovnoto muzi~ko u~ili{te, koe vo 1962 godina prerasnuva vo Sredno muzi~ko u~ili{te. Vo nego rabotat golem broj poznati makedonski muzi~ki pedagozi, koi, pokraj nastaven kadar, izu~ija i osposobija vrvni umetnici, kompozitori, dirigenti i dr. Kako rezultat na edna vakva solidna kadrovska baza, vo gradot deluvaat pove}e zna~ajni muzi~ki asocijacii: Dru{tvo na muzi~ki rabotnici, Simfoniski orkestar, Duva~ki orkestar, Bitolski kameren orkestar, brojni muzi~ki sostavi i dr.

            Dolg e spisokot na imiwata koi ostavija, a mnogu od niv i denes so uspeh toa go pravat, trajni belezi na bogatiot muzi~ki `ivot vo na{iot grad: Velko Petrovski-Paskali, Mi{ko Majkovski, Taki Hrisik, Milan Spiridonov, Elpida Hristidi, @ika Osmanli, Kiril Makedonski, Mihajlo Nikolovski, Petar Sidovski, Blagoj Angelovski i dr. Edna cela generacija muzi~ki tvorci, sega, i natamu gi prodol`uvaat uspesite vo {ireweto na muzi~kata kultura, ne samo vo gradot, tuku i mnogu po{iroko: \or|i Zdravev, Qubo Trifunovski, Kiril Petkov i dr. Tuka sozdavale ili u{te tvorat poznatite kompozitori: Kiril Makedonski, Mihajlo Nikolovski, Kiril Todorovski, Dim~e Nikoleski i drugi. Za popularnosta vo poslednive decenii na zabavnata i detskata muzika, bele`it pridones dadoa ili u{te davaa: Slave Dimitrov (“^ija si”), Kire Kostov, Petar Georgiev-Kalica (“Ako odam vo Bitola”), Petar Sidovski, Milko Lozanovski, Miodrag i Marjan Ne~ak i dr. Svoj pridones vo zabavnata muzika davale i davaat i vokalno-instrumentalnite grupi i sostavi: “Bitolski zabaven orkestar”, “Bitolski konzuli”, “Boemi”, “Pelagoniski biseri”… kako i peja~ite: Nikola Avtovski-Bobi, Sa{ka Petkovska, Biljana Damjanovska, Olgica Hristova, Karolina Go~eva, Sefedin Bajramov, Margarita Hristova i dr. Nepomalo zna~ewe za popularizacija na klasi~nata muzika kaj bitolskata publika imaat reproduktivnite umetnici: Milica [perovi}, Jasminka ^akar, Meri Kavkaleska, Todor Svetiev i dr. Dodeka, kaj muzi~kite manifestacii, posebno treba da se istaknat: Internacionalniot festival na klasi~na muzika “Interfest”, Detskiot muzi~ki festival “SI-DO”, kako i u{te nekolku kulturno-umetni~ki i muzi~ki sredbi.