• Bitola

• "Ako odam vo Bitola"

• Soobra}ajna povrzanost

• Prirodni karakteristiki

• Gradot niz brojki

• Bitola niz vekovite

• Bitolska kulturna razglednica

• Heraklea linkestis

• Arhitektura

• Bibliotekarstvo

• Kni`evnost

• Pe~atarstvo

• Izdava{tvo

• Teatar

• Muzika

• Umetnost

• Fotografska i filmska dejnost

• Folklorno bogatstvo

• Spomenici na kulturata

• Arhivska dejnost

• Zavod za za{tita na  spomenicite na kulturata, prirodnite retkosti, muzej i galerija

• Dom na kulturata

• Centar za kultura i informacii

• Kulturno-umetni~ki   manifestacii

• Kulturno-umetni~ki    samodejnosti

KULTURNO-UMETNI^KI SAMODEJNOSTI

        Svoj prilog vo razvojot na kulturata vo Bitola davaat i mnogubrojnite kulturni asocijacii, zdru`enija, dru{tva, klubovi, sekcii i sl. Site ovie organizirani op{testveni aktivnosti i gra|anski inicijativi koi spa|aat vo redot na kulturnite dejnosti, vo razli~ni periodi od razvojot na na{ata zemja, imale i razli~ni imiwa: AGITPROP, kulturno-umetni~ki samodejnosti, kulturen amaterizam i sl. Vo osnova, toa bile razni formi na interesi za dobrovolno organizirawe i sobirawe na gra|anite za zadovoluvawe na svoeto kulturno `iveewe. Osnovna nivna odlika na prezentacijata i konsumacijata na kulturnite vrednosti bila masovnosta. Ako se znae deka za razvojot na sekoja ~ove~ka dejnost, kvantitetot ima posebno zna~ewe, za{to bez nego nema kvalitet, odnosno vrvni dostignuvawa i vo duhovnata sfera, toga{ site ovie masovni i grupni formi na duhovno anga`irawe, imaat svoe posebno mesto za razvojot na kulturata na gradot. Duri mnogu poznati profesionalni organizacii i institucii, no i vrvni umetnici, izrasnele niz ovie formi na kulturno deluvawe.

            Vo Bitola, niv gi ima vo pogolem broj. Najbrojni se kulturno-umetni~kite dru{tva, kako {to se: “Ilinden”, “Stiv Naumov”, “Dame Gruev”, “Aleksandar Turunxev”, “Goce Del~ev”, “Bitola”, “Ternipe”, “Bra}a Manaki” i dr. Najgolemiot del od niv se zanimavaat so neguvawe i prezentacija na makedonskiot folklor i folklorot na narodnostite, kako i na drugite narodi vo svetot. Obi~no vakvite porazvieni dru{tva imaat pove}e formi na rabota, ansambli, sekcii, grupi i sli~no (folklor, teatar, moderen balet, narodna i zabavna muzika, literatura i dr.). Nekoi, isklu~ivo se zanimavaat so klasi`na, horska, zabavna i drug vid na muzika (KUD “Stiv Naumov”).

            Ne{to sli~na e polo`bata i so drugite formi na deluvawe: Klub na pisateli “Stale Popov”, Kino-klub “Milton Manaki”; potoa Dru{tvoto na likovni umetnici, Dru{tvoto na muzi~ki rabotnici, Dru{tvo na pisateli na Makedonija (~lenovi od Bitola), Bitolski kameren orkestar, bleh-orkestar i sl. Potoa, raznite vokalno-instumentalni sostavi i muzi~ki grupi: “Bitolski konzuli”, “Boemi”, “Pelagoniski biseri” i dr.

            Za razvojot i popularizacijata na elitnata i masovnata kultura imaat i novite op{testveni sfa}awa za na~inot na organizacijata i finansiraweto na site ovie dejnosti. Odredeni poedinci i firmi, i vo duhovnata prezentacija i kreacija, vidoa svoj ekonomski interes. Sovremeniot marketing i menaxment najde mesto i vo ovaa sfera od `ivotot na na{ite lu|e. Se poka`a deka sozdavaweto na kulturni vrednosti mo`e da bide vo funkcija na pazarnata ekonomija i preku niv da se ostvaruva profit. Ovaa tendencija i natamu }e se razviva. Ottamu i novite sfa}awa za toa {to e elitna, a {to masovna kultura. Kulturnoto `iveewe na konsumentite, vo vremeto {to doa|a, ja nalo`uva potrebata za redefinirawe i prakti~en priod i kon ovoj del od duhovnata sfera. Modernoto mecena{tvo i sponzorstvo s# pove}e e prisutno i vo bitolskata kultura, osobeno vo kulturnoumetni~kite samodejnost. Kako i da e, kulturnoumetni~kite samodejnosti se nerazdelna celina od bogatiot kulturen `ivot na Bitola.

avtor na tekstot: Petar Atanasovski

lektura-korektura: Petar Kolevski

fotografii: PetarStavrev, @ivko Noveski,

kako i fotografii sopstvenost

na arhivite na spomenatite organizacii