KULTURNO-UMETNICKI MANIFESTACII

Za afirmacijata na gradot kako razviena kulturna sredina vo zemjata mnogu pridonesuvaat, denes, i nekolkute me|unarodni kulturno-umetni~ki manifestacii. Za dosega{noto visoko steknato renome, popularnost i nivnite postignuvawa, se znae vo evropskite, pa i po{irokite geografski prostori. Prirodnite ubavini, bogatoto kulturno nasledstvo {to ostavilo ovde tragi niz vekovite, kako i gostopriemlivosta na bitol~ani, gi pravat ovie manifestacii interesni i poseteni od mnogubrojni u~esnici, no i qubiteli na prezentiranite sodr`ini.

ILINDENSKI DENOVI. Bogatiot makedonski folklor, vklu~uvaj}i go i bitolskoto podra~je e poznat i nadvor od granicite na na{ata zemja. Potrebata da se za~uva, a istovremeto i da se popularizira izvorniot folklor, ja nametna potrebata u{te od otvoraweto da se formira posebna ustanova za narodna kultura, koja e nositel organizator na Dr`avniot festival za narodni igri i pesni - Ilindenski denovi. Sekoja godina se odr`uva sproti nacionalniot praznik na makedonskiot narod: Vtori avgust - Denot na Ilindenskoto vostanie. Festivalot sekoga{ se odr`uva od 29. juli do 1. avgust. Na nego dostojno se afirmiraat izvornite narodni igri i pesni, ne samo na makedonskiot narod i narodnostite koi `iveat vo Makedonija, tuku i narodite od svetot. Kako me|unarodna folklorna manifestacija predizvikuva golem interes i vo svetot: vo Avstralija, Amerika, Kanada, evropskite i drugi zemji, ~ii folklorni dru{tva i grupi dosega imaat zemano u~estvo na nego.

Na priredbite {to se odr`uvaat na sportskite tereni ili vo sportskata sala “Mladost”, publikata so voodu{evuvawe gi sledi: pesnite, orata, obi~aite od paganskite vremiwa, pa do na{ive dni. Toa zboruva deka izvorniot folklor i narodnata kultura sekoga{ imale po~ituva~i. Istovremeno, ustanovata raboti preku celata godina so dru{tvata i grupite, ja organizira nivnata rabota, stru~no im pomaga i gi selektira najdobrite za u~estvo na festivalot. Od osobeno zna~ewe e prisutnosta na folklorni grupi na na{i iselenici od stranstvo, kako i na onie stranski grupi koi go neguvaat makedonskiot folklor.

Festivalot “Ilindenski denovi” ima i drugi zna~ajni pridru`ni manifestacii: Izlo`ba na detski crte`i so motivi od narodniot folklor; izlo`ba na narodni nosii, “Ilindenski karavan” od u~esnicite na festivalot koi davaat koncerti i vo drugite mesta vo Makedonija, nau~ni sobiri za filkorot i dr. Vo ovoj del, posebno treba da se istakne i odr`uvaweto na Golemoto bitolsko folklorno defile niz ulicite na gradot {to se organizira na 29. juli, neposredno pred po~etokot na festivalot. Toa e vistinski praznik na folklorot vo Bitola.

Po zavr{uvaweto na festivalot na 2. avgust eden del od programata se prezentira na tradicionalniot golem naroden sobir - Ilindenski pana|ur vo s.Trnovo - Bitolsko.

Festivalot na narodni pesni i igri “Ilindenski denovi” ima nezamenliva kulturna misija vo za~uvuvaweto i prezentiraweto na na{ata narodna kultura i tradicija. Poradi svojata originalnost, izvornost i ogromno bogatstvo na raznovidni duhovni sodr`ini na kolektivniot tvorec, makedonskiot filklor predizvikuva golem interes i kaj nau~niot svet. Iako vo mnogu te{ki politi~ki, ekonomski i kulturni crnila niz vekovite, na{iot genijalen, bezimen tvorec, re~isi do sovr{enstvo uspeval da go razvie usnoto, ra~noto, orskoto, instrumentalnoto i obi~ajnoto - obrednoto tvore{tvo, prenesuvaj}i go od koleno na koleno.

So cel da se spasi ova neprocenlivo kulturno nasledstvo, ne samo od zaboravot na vremeto, tuku i od naezdata na razni prisvojuva~i, ustanovata za narodna kultura “Ilindenski denovi” od Bitola, organizatorot na ovoj vrven me|unaroden folkloren, pokraj drugoto, se gri`i vo svojata bogata video, fono i foto - dokumentacija da se za~uva i za idnite generacii ova nacionalno bogatstvo.

ME\UNARODNA DETSKA LIKOVNA KOLONIJA “MAL BITOLSKI MONMARTR”. Poslednive dve decenii, u{te edna kulturno-umetni~ka manifestacija, go svrte vnimanieto na javnosta, ne samo vo Bitola i Makedonija, tuku i mnogu po{iroko. Toa e me|unarodnata detska likovna kolonija, popularno nare~ena “Mal bitolski Monmartr”. Nejzinite mladi likovni tvorci, postojano pridonesuvaat da se slu{a za bogatata likovna tradicija na Bitola i vo svetot.

So cel da se neguva i {iri likovnata kultura od najmala mo`na vozrast kaj decata, vo 1981 godina, vo gradot e formirana kulturno-obrazovnata institucija: Detsko likovno studio “Kiril i Metodij”. Pod budnoto oko na poznatiot likoven pedagog Kosta Haxi Antonovski, tuka, mladite likovni talenti od osnovnite u~ili{ta i pret{kolskite ustanovi, gi sovladuvaat tajnite na slikarskite ve{tini. Interesot za ovaa svoevidna likovna rabotilnica be{e i ostana da bide golem kaj mladite. Za nivnite uspesi, na likoven plan, za brzo vreme se slu{na i nadvor od granicite na na{ata zemja.

Kako rezultat na vakvite postignuvawa, vo 1982 godina, Studioto ja organizira prvata likovna kolonija “Maliot bitolski Monmartr”, na koja u~esnicite slikaa na slobodna tema. Narednata godina, na Kolonijata “Bitola 83” & se oformi sega{nata fizionomiuja na manifestacijata, so toa {to be{e odredena i osnovnata tema za rabota, pod naslov: “Starata bitolska arhitektura”.

Odovde natamu zapo~nuva vistinskiot rast na Kolonijata, kako na organizacionen, taka i na tvore~ki plan. Pri toa se koristat golemo bogatstvo na razni formi za rabota: izlo`bi vo zemjata i stranstvo, organizirawe na letna {kola, izrabotka na freski-murali, organizirawe na likovni karavani, u~estvo na svoite ~lenovi so li~ni tvorbi na razni likovni manifestacii vo svetot i sl. Od 1992 godina Kolonijata prerasna vo me|unarodna manifestacija.

Odlukata da se organizira vo Bitola vakva me|unarodna detska likovna manifestacija se poka`a kako mnogu produktivna i dobra ideja. So nea se zbogatuva bitolskoto kulturno nasledstvo so u{te eden interesen segment - detskoto likovno tvore{tvo. Ovde, vo gradot pod Pelister, decata od razni meridijani na svetot gi sovladuvaat najprefinetite barawa, se razbira za nivna vozrast, na slikarskata ma|ija, igraj}i so tonovite, liniite, svetlosta i senkite. Rezultatot od taa detska likovna fantazija e fascinanten - se stignuva do granicite na umetni~kite zreli likovni dela. Deluva za~uduva~ki, so kolkavo ~uvstvo za boja, prostor i red, vo sozdavaweto na slikite i nivnite koloristi~ki, grafi~ki i konstruktorski elementi, pravat umetni~ka tvorba krevkite detski race. Bez nivniot vakov odnos kon ova seriozno likovno pismo i imaginacijata na detskiot svet, ne }e mo`evme da im se voshituvame na ubavinite na starite zgradi, balkoni, arhitektonski ukrasi, `elezni izrabotki, strei, porti i sl. @elbata da se naslika podobro od drugite, za vreme na denovite koga se odr`uva Kolonijata e prisutna, posebno, vo Starata ~ar{ija i nejzinite kitni ulici i “~ikmaci”. Toa se na svoj na~in, prazni~ni denovi za Bitola. Vpro~em, na detstvoto mu e svojstveno da se natprevaruva i se sporeduva.

I brojkite, sami po sebe, zboruvaat za dostrelite na “Maliot bitolski Monmartr”. za izminatite 17 godini, ovde sozdavaa nad 2.500 likovni talenti od okolu 40 zemji od Evropa i svetot. Tie imaat izraboteno, samo na temata za starata makedonska arhitektura, preku 5.000 crte`i. Od niv se formirani pove}e atraktivni i kompletno podgotveni kolekcii od najvrednite tvorbi, poznati pod imeto “Biseri na Maliot bitolski Monmartr”. Tie, vo tekot na celata godina, se izlo`uvaat vo pove}e renomirani izlo`beni prostori, galerii, saloni i sli~no vo zemjata i stranstvo.

U~estvoto na ovaa Kolonija se vr{i po pat na me|unaroden konkurs, {to se raspi{uva vo tekot na mesec septemvri, sekoja godina. Na dosega{nite konkursi vo Studioto ima pristignato nad 250.000 detski tvorbi, re~isi, od site krai{ta na svetot. Toj golem fond na crte`i pretstavuva mnogu zna~ajno kulturno bogatstvo, ne samo za ovaa institucija, tuku i po{iroko. Site tie se izraboteni vo razni likovni tehniki i materijali. Tokmu od toj ogromen fond, Studioto dosega ima otvoreno nekolku izlo`bi za Ginis, vo zemjata i nadvor od nea, na koi se izlo`eni preku 11.000 tvorbi.

Za popularnosta na “Maliot bitolski Monmartr”, zboruva i interesot za izlo`bite na ovaa Kolonija koi gi ima videno publikata vo: Germanija, [vedska, Belgija, Turcija, Avstralija i vo drugi zemji. Treba da se istakne i toa deka vo zgradata na Studioto, {to se nao|a vo atraktivniot del na Starata bitolska ~ar{ija, ima postojana likovna postavka so tvorbi {to gi izrabotile mladite likovni tvorci, u~esnici na Kolonijata.

Minatata godina, so golem uspeh Kolonijata u~estvuva{e so svojata izlo`ba vo Stokholm - kulturna prestolnina na Evropa za 1998, a godinava i vo nekolku gradovi vo Avstralija.

Vo bogatata kolekcija na doma{ni i stranski priznanija {to gi ima dobieno Detskoto likovno studio, najvisoki i najmnogubrojni se onie od dale~na Japonija, od me|unarodnata izlo`ba na detski crte`i {to se odr`uva sekoja godina vo Tokio. ^lenovi na ova Studio osvoija pogolem broj nagradi i priznanija, me|u koi i najvisokite: superzlatni, zlatni, srebreni i sl. Sli~no be{e i vo 1999 godina. Vakvi nagradi ima osvoeno i vo Indija, Polska, ^e{ka, Rusija i drugi zemji.

[to se odnesuva do nagradite na Kolonijata {to gi donesuva me|unarodnoto stru~no `iri, niv gi ima pove}e. Najvisokoto priznanie na “Maliot bitolski Monmartr” e nagradata “Gran pri”. Potoa, ima u{te nekolku drugi vredni priznanija: “Zlatna plaketa” za u~estvo na Kolonijata so najdobra kolekcija; “Zlatna plaketa” i diploma za poedine~no ostvaruvawe; Specijalna nagrada i sl. Treba da se istakne i toa deka Kolonijata se odr`uva vo ~est na seslovenskite prosvetiteli Kiril i Metodij, vo vremeto od 23 do 30 maj.

ME\UNARODNO GRAFI^KO TRIENALE. Kako razvien likoven centar na ovie balkanski prostori, Bitola sekoga{ gi prifa}ala novite tendencii vo umetnosta, vklu~uvaj}i ja i grafikata. Dinami~nosta vo koja se `ivee vo na{ive vremiwa, razvojot na tehnikata i tehnologijata, a so toa i takanare~enata industriska kultura, neodminlivo go zafati i ova podra~je na duhovno opstojuvawe. Iako grafi~kata umetnost, odnosno grafikata, vleguva vo redot na modernite likovni tendencii vo XX vek, kaj nas, mo`e da se re~e deka ovoj vid umetnost zapo~nuva da se afirmira ne{to podocna. Pionerskite ~ekori na edna grupa makedonski likovni tvorci, koi zapo~naa da se zanimavaat so slikarstvo pred Vtorata svetska vojna (Nikola Martinovski, Borko Lazeski i Vasilie Popovi} - Cico), podocna, vo {eesetitte godini, otvorija pat za pozabrzano prifa}awe na grafikata kako interesno pole za rabota kaj umetnicite koi i pripa|aa toga{ na pomladata generacija slikari, od koi eden del se {koluva ili stru~no se usovr{uva vo evropskite centri (Avramovski, Mazev, Haxi Bo{kov i dr.). Vo sedumdesetite godini i vo Bitola se javuva edna grupa umetnici - grafi~ari, koi steknaa solidno likovno obrazovanie vo zemjata i stranstvo, so {to gradot si obezbedi mesto me|u razvienite sredini so visoka grafi~ka kultura.

Za vakviot nagoren od na grafikata vo Bitola ima u{te edna pri~ina, a toa e otvoraweto, vo 1967 godina, na izlo`bata na toga{nata Sovremena jugoslovenska grafika, vo organizacija na Umetni~kata galerija. Sleduva{e prerasnuvawe na ovaa kulturna institucija vo Galerija na grafi~arite od biv{ite republiki, a podcna stana i mati~na sredina za ovaa likovna disciplina. Od 1972 godina, vo Umetni~kata galerija se odr`uva{e i Trienaleto na sovremenata jugoslovenska grafika, koe prestana da se organizira vo 1990 godina. Za toj izminat skoro dvedeceniski period, Galerijata se afirmira kako potvrden organizator na vakvi likovni priredbi. Tuka izlo`uvaa vrvni likovni imiwa, kako {to se: Bogdan Bor~i~, Edo Murti}, Andrej Jemec, Petar Haxi Bo{kov, Dim~e Nikolov i dr. Denes Galerijata ima vo svoite depoa kolekcija od nad 400 grafi~ki otisoci so visok kvalitet i vrednost.

Poradi novonastanatite promeni, po Sedmoto trienale (1990) steknatoto iskustvo i renome, ovozmo`i da se organizira grafi~ka manifestacija od me|unaroden karakter. Po podolga podgotovka, na 27.5.1994 godina, so u~estvo na mnogu poznati doma{ni i svetski imiwa, vo Zavodot, muzej i galerijka, se otvori najgolemata likovna manifestacija od vakov vid vo Makedonija - Prvoto Me|unarodno grafi~ko trienale. Na nego zedoa u~estvo 430 avtori od 54 zemji. Me|unarodnoto `iri dodeli {est nagradi na Bogdan Bor~i~ (Slovenija), Tetsuo Jama{ita (Japonija), Maja Raunik (Makedonija), David Kid (Kanada), Ilija Ko~ovski (Bitola - Makedonija) i Martin Garsija Rivera (Portoriko).

Ocenkata za ova internacionalno Trienale, kako od organizaciono tehni~ki, taka i od umetni~ki aspekt, be{e mnogu povolna i od najeminentni imiwa koi rabotat na ovoj vid izlo`bi. Be{e izgotven sovremen dvojazi~en katalog i ispraten do site umetnici koi zedoa u~estvo na manifestacijata, potoa do instituciite koi se zanimavaat so sovremenata umetnost, razni galerii i grafi~ki centri vo svetot. Toa go otvori patot za odr`uvawe na narednoto - Vtoro me|unarodni grafi~ko trienale, na 30 maj, 1997 godina. Na nego u~estvuvaa 890 graafi~ari od 74 zemji, so nad 1600 grafi~ki otisoci. Golemiot broj na u~esnici i dela so visoki umetni~ki kvaliteti na najubav na~in go potvrdi avtoritetot {to go stekna vo svetot ovaa bitolska likovna manifestacija. So toa, ne samo bitolskata, tuku i makedonskata sovremena kultura dobi novi impulsi vo nagornite ~ekorewa i kon ovoj vid umetni~ko tvore{tvo vo svetskata riznica. Za{to i ovoj pat ne izostanaa visokite ocenki i za ova Trienale.

[to se odnesuva za tvore~kite tendencii, nakuso mo`e da se ka`e deka i vo dvete izlo`bi, prisutno be{e vistinsko bogatstvo od tehniki, idei, pravci, {koli i sl. Eden svoeviden pluralizam na golemite kreativni mo`nosti {to gi nudi grafi~kata umetnost: moderni re{enija so apstraktni zna~i tolkuvani geometriski ili lirski, vo zavisnost od avtorovata pobuda za pristapot kon realnoto i imaginarnoto, do prezentacija na tradicionalni tehniki na dlabok pe~at (bakropis, etkanica, suva igla), vklu~uvaj}i i pogolem broj litografski i drugi tehniki vo izrabotka na grafi~kite dela. Pri toa, u~estvoto na bitolskite umetnici - grafi~ari, ja potvrduva konstatacijata deka tie so uspeh gi sledat nivnite kolegi i od po{irokite meridijani na svetot.

Treba da se napomene deka na Me|unarodnoto grafi~ko trienale vo Bitola, se dodeluvaat nekolku presti`ni nagradi od strana na me|unarodno `iri: Gran pri; Specijalno gran pri; Premija; Zlaten medal na gradot Bitola i dr. Seto ova, na Trienaleto mu obezbeduva visok primat vo umetni~kite krugovi vo svetot, od kade doa|a i golemiot interes za u~estvo na istoto. Na toa se nadovrzuvaat i drugite dodatni manifestacii: nau~ni tribini, trkalezni masi, sovetuvawa i sli~no, na koi u~estvuvaat i vidni teoreti~ari, nau~nici, istra`uva~i i drugi lica koi od razni aspekti ja sledat grafi~kata umetnost. Ottamu, vo denovite na odr`uvaweto na Me|unarodnoto grafi~ko trienale Bitola e vistinsko sobirali{te, ne samo na umetnici, tuku i na qubitelite na modernata umetnost. Prirodno, najmnogu gi ima onie koi se interesiraat za najnovite tendencii vo likovnoto tvore{tvo, a vo toj del i na grafikata.

DETSKI MUZI^KI FESTIVAL “SI-DO”. Kako rezultat na dolgogodi{nata muzi~ka tradicija {to ja ima ovoj grad, se rodi i Detskiot muzi~ki fesival “SI-DO”. Vo izminatiot polovina vek, pa s# do denes, vo Bitola deluvaa nekolku organizacii i asocijacii koi{to neposredno se anga`irani so gri`ata za vospituvawe na najmladite bitol~ani - decata. Edna od tie organizacii e Pionerskiot centar (nekoga{niot Pionerski dom).

Na inicijativa na ovaa organizacija, u{te pred pove}e od dve decenii, sekoja godina be{e organizirana edna {iroka muzi~ka priredba pod imeto “Odbirame muzi~ki talenti”. Na nea u~estvuvaa deca od detskite gradinki i osnovnite u~ili{ta koi imaa `elba da pejat i da se natprevaruvaat za najdobri peja~i me|u svoite vrsnici. Interesot be{e neobi~no golem i ima{e masoven odyiv kaj decata od site vozrasti. Organizatori bea: Pionerskiot dom, toga{nata Kulturnoprosvetna zaednica, Muzi~koto u~ili{te, Domot na kulturata i nekoi drugi op{testveni organizacii i poedinci. Od 1978 godina manifestacijata be{e nare~ena “Dete-fest DO-RE-MI”, a vo 1991 godina go dobiva dene{noto, mnogu popularno ime Dete-fest”SI-DO” ili skrateno samo SI-DO, vo ~est na imeto na poznatiot bitolski muzi~ki pedagog, kompozitor i dirigent Petar Sidovski, koj po~ina vo toj period.

Detskiot muzi~ki festival SI-DO, vo 1998 godina se odr`uva po osmi pat. Vo ste tie godini, vo mesec maj, vo prepolnetata Golema sala na Domot na kulturata, prodefiluvaa nad stotina deca, godi{no, kako solisti ili ~lenovi na detskiot festivalski hor. Za ova, poseben pridones imaa bitolskite kompozitori na detskata muzika: Petar Sidovski, Kire Kostov, Slave Dimitrov, Petar \or|iev-Kalica, Kiril Todorovski, Milko Lozanovski, Miodrag i Marjan Ne~ak, Sne`ana Naumovska kako dirigent i mnogu drugi muzi~ki pedagozi, organizatori, direktori na organizacii i dr. Nekoi od muzi~kite nadareni deca, u~esnici na ovoj festival, denes se poznati peja~i na makedonskata estrada. ]e ostanat vo se}avawe pove}e detski pesni vo makedonskata muzi~ka antologija koi za prvpat bea ispeani na ovoj festival: “Super babi~ka” i “Metro i `ilet” (Miodrag Ne~ak), “Nata{a od III/3” (Dragan Karanfilovski-Bojs, “Bez drugar te{ko e” (Q.Mirkovski), “Anu{ka” (Risto Samarxiev), “Amadeus, Amadeus” (Marjan Ne~ak) i u{te mnogu drugi. Denes, ovoj detski muzi~ki festival ima zna~jno mesto vo kulturniot `ivot na gradot, kako i mnogu poklonici na ovoj vid muzika, posebno kaj najmladite.