Nau~nite i drugite izvori za razvojot na izdava{tvoto se mnogu poskudni od ostanatite dejnosti koi{to, direktno ili indirektno, se povrzani so popularizacijata na knigata i kni`evnata misla. Sepak, ako se baraat tragite na bitolskoto izdava{tvo, tie, sigurno se protegaat nekade kaj po~etocite na slovenskata pismenost, iako svoevidna kni`nina imalo i pred toa. Tragaj}i po istoriskite izvori za izdava{tvoto, se ima vpe~atok deka nekoga{ ne mu se posvetuvalo golemo vnimanie nemu, vo odnos na toa da se zabele`at osnovnite podatoci za izleguvaweto na kni`evnoto delo, {to go ote`nuva sledeweto na patot do negovoto sozdavawe i doa|awe do onie za koi bilo nameneto istoto. Se razbira, ova ne bilo pre~ka knigata da se napi{e, prepi{e ili nape~ati. Zo{to vo izminatite vekovi naj~esto ne se davale poprecizni podatoci za izdava~ite, verojatno imalo pove}e pri~ini, za koi vo sega{ni uslovi mo`e samo da se pretpostavuva.
Vistinskiot razvoj na modernoto izdava{tvo vo gradot mo`e da se sledi vo vtorata polovina na XIX vek. Posebno koga stanuvalo zbor za izdavaweto na u~ebnici na raznite {koli, licei, misii i sl. Obi~no, stranskite propagandi (politi~ki, verski, prosvetni i kulturni) ne ja propu{tale taa mo`nost bez da istaknat koj stoi zad izdavaweto na soodvetnoto delo. Vakviot odnos kon izdava~kata dejnost u{te pove}e se zasiluva me|u dvete svetski vojni. Glavni nositeli na izdanijata, pokraj crkvata, bile u~ili{tata, razni humanitarni organizacii, dru{tva, sekcii, kni`arnici, konzulati, esnafi na zanaet~iite, poznati firmi i poedinci. Ako se izzeme ona {to se sozdavalo za politi~ki i propagandni celi na toga{nite vlasti, {to bilo kako kvantitet mnogu obemno, izdadenite kni`evni dela od oblasta na vistinskata nauka, beletristika, lingvistika, umetnost i sli~no, imale svoe mesto vo razvojot na kulturnata istorija na na{iot grad.
Daleku pozabrzan od na izdava~kata dejnost se slu~uva po osloboduvaweto, vo uslovi koga makedonskiot jazik stanuva dr`aven, a malku podocna e promoviran i kako literaturen jazik. So toa i bitolskoto izdava{tvo se postavuva na kvalitetno novi osnovi od koi rezultiraat izleguvaweto od pe~at na brojni knigi, vesnici, spisanija i dr. Kako prv izdava~ vo gradot se javuva AGITPROP, vo koj imalo posebna Komisija koja se gri`ela za popularizacija na knigata, i voop{to pi{aniot zbor. Ona {to se izdavalo vo prvite godini po Vtorata svetska vojna (1944-1950) naj~esto bile prevodi na politi~ka literatura, a pomalku beletristika. Toga{, se javuvaat i prvite poetski i drugi tvorbi na makedonski jazik. Svoj pridones vo razvojot na izdava{tvoto i po{iroko na kulturata vo Bitola, po osloboduvaweto, davaat i prvite vesnici i spisanija. Taka, vo periodot od 1944 do 1964 godina gi ima takvi pove}e: “Pelagonija”, “Bratstvo”, “Bitolski mugri”, “Izgrev”, “Pelister” i drugi, {to e u{te edna potvrda za zabrzaniot rast na izdava~kata dejnost.
U{te pozasilen razvoj taa po~nuva da ima od krajot na sedumdesetite godini, a nekoi izdava~ki zafati zapo~nale i pred toa. Me|u prvite izdava~i od ovoj period e Dru{tvoto za nauka i umetnost i negovoto spisanie “Prilozi” (1960). Vo svoeto re~isi ~etiridecenisko postoewe, ovaa nau~na asocijacija ima ostvarena najobemna izdava~ka produkcija vo Bitola, koja{to prodol`uva, re~isi, so isto tempo i do dene{ni dni. Preku razni formi na sorabotka i spisanieto “Prilozi” koe se nao|a vo pogolem broj svetski i doma{ni biblioteki, Dru{tvoto ostvaruva razni kontakti {to se vo interes na bitolskata nauka i kultura.
Pri krajot na 1969 godina u{te eden izdava~ vo gradot go svrte vnimanieto so svojata podolgogodi{na zabele`itelna produkcija, a toa e izdava~kata dejnost pri “Bitolski vesnik”. Vo narednite godini, ovaa dejnost ima{e nekolku transformacii. Prvo se vika{e “Razvitok”, a koga se formira Bitolskata izdava~ka dejnost, BID “Misirkov” vleze vo nejziniot sostav, kade se izdava{e i istoimenoto, najrenomirano spisanie {to izleguva{e vo poslednite tri deceii od vekov vo Bitola - “Ravitok”. Vo eden period se pojavi i mladinskoto spisanie za literatura i umetnost “Za”, od koe izlegoa samo dva broja. Formiraweto na “Misirkov” (1985) zna~e{e mnogu za ovde{noto izdava{tvo od koe se producirani nad dveste naslovi, glavno, umetni~ka literatura. Za `al, samo po desetina godini rabota, ovoj edinstven vakov izdava~ od vnatre{nosta na zemjata be{e staven vo likvidacija.
I pokraj zna~ajnite promeni {to nastanaa vo ovaa dejnost, vo poslednive desetina godini, toa bele`i dinami~en razvoj. So po{irokata liberalizacija na pravnite osnovi se ovozmo`uva kako izdava~i da se javat golem broj op{testveni subjekti, no i poedinci. Tuka, vo prv red se misli na izdava~kata dejnost na Bitolskiot univerzitet, Literaturniot klub “Stale Popov”, u~ili{tatata, Mati~nata i univerzitetska biblioteka, Arhivot, Muzejot, Narodniot teatar, drugi kulturni organizacii i asocijacii, stopanski formi i dr.
Svoj pridones za bogata izdava~ka dejnost, vo izminatiov pove}e od polovina vek, imaat davano, a i sega davaat, sopstvenite izdanija na pove}e literaturni i drugi tvorci, vqubenici vo ubaviot zbor: Konstantin Popovski, Du{ko Hr. Konstantinov, Svetozar Tasevski, Kiril Makedonski, Sa{o Ognenovski i dr.
Iako ne e predmet na opservacija bitolskoto novinarstvo, na ovoj tekst, koga se zboruva za bitolskite kulturni priliki, ne mo`e da se izostavi pridonesot za popularizacija na kulturnite vrednosti na gradot, {to go davaat sredstvata za informirawe (pi{uvani ili elektronski): “Bitolski vesnik”, Radio-Bitola, dopisni{tvata na dr`avnite i drugite glasila; kako i privatnite mediumi: Radio 2M herc, Radio 105, Radio 106, Televizija “Tera”, Televizija “Orbis” i dr. Nivnite audio i video zapisi ja dopolnuvaat {irokata paleta na bitolskoto izdava{tvo.
