Za istorijata na Herakleja Linkestis nakuso spomnavme vo delot "Bitola niz vekovite". Ovde }e se zadr`ime na onie segmenti koi se zna~ajni za kulturnata tradicija {to bila prisutna na ovie prostori, videni niz ona {to go nudi ovoj spomenik na kulturata od anti~ko vreme, za{to bitolskoto kulturno nasledstvo ima mnogu zaedni~ko so ona {to go imal ovoj dreven grad. Bogatiot dvi`en i nedvi`en materijal {to e otkrien i pronajden zboruva za eden kulturen svet na pove}e civilizacii koi ja crtale duhovnata mapa na ~ove{tvoto, vo ~ii koordinati sega{nite bitolski prostori imale zna~ajno mesto. Toa e pove}eslojna naselba. Edni vrz drugi le`at ostatoci od razli~ni istoriski epohi i kulturi, po~nuvaj}i od docnobronzenoto vreme, pa se do Grcisti~kiot, rimskiot i ranovizantiskiot period. Me|u poslednite dve vremenski distancii, se vmetnuva edna varvarsko-gotska naselba, za na krajot da se sretnat gradbi od slovenski, srednovekoven i drug karakter. Nekoi od ovie sloevi se u{te ne se celosno ispitani i nau~no verifikuvani.
Koi bile pri~inite, tokmu tuka, na ju`nata pozicija od Tumbe kafe, golemiot drevnomakedonski kral i vojskovoda~ Filip II, tatkoto na u{te poslavniot Aleksandar Makedonski, da se odlu~i tuka vo 349 g.p.n.e. da formira grad, ima pove}e motivi. Eden e siguren - strategiskata polo`ba mu ovozmo`uvala da bide najpogodnata vrska me|u Istokot i Zapadot. Svoe vlijanie imalo i brzoto {irewe na makedonskata dr`ava. So negovata pobeda nad Grcite kaj Heroneja vo 338 g.p.n.e. mu go otvoril patot na svojot sin Aleksandar III Makedonski da ja pro{iri Makedonija na tri kontinenti. Toj stignal do Indija, koja, spored toga{nite soznanija bila na kraj na svetot.
Podocna gradot potpadnal vo rimski race (sredina na II v.p.n.e.). Tuka vrvela i Via Egnacija. Gradot imal i golemo voenostrategisko zna~ewe. Treba da se ka`e i toa deka vo vremeto na formiraweto na Herakleja, ovde `iveelo gornomakedonskoto pleme Linkesti vo oblasta Linkestida. Ottamu i vtoroto ime na gradot. Negoviot `ivot trael skoro eden milenium. Vo nego cvetala umetnosta i kulturata.
Toa bil visokociviliziran grad, so brojni op{testveni i drugi gradbi: teatar, termi, statui, mozaici, baziliki, rezidencii i sli~no. Bil i episkopsko sedi{te ~ii episkopi se spomenuvaat na nekolku crkveni sobiri. Inaku, pogolemiot del od otkrienite spomenici na kulturata se od rimskiot i ranovizantiskiot period. Materijalnata Grcisti~ka kultura s# u{te ne e dovolno istra`ena. Ima mislewa deka Grcisti~kata Herakleja bila na ridot, severno od postojniot grad.
Otkopanite objekti od rimsko vreme (portik,
terma i teatar), davaat bogat materijal za mo}ta na Rimskata dr`ava koja
pominala niz razni op{testveni ureduvawa: od drevna monarhija, do republika i
carstvo. Vakviot buren op{testven i istoriski razvoj sileno se odrazil i vo
umetnosta. Ottamu, verojatno i, pokraj drugoto, naglaseniot streme` vo
tvore~kiot izraz da se postigne monumentalnost i veli~estvenost. Toa najdobro
mo`e da se vidi od golemite i masivni gradbi, so napor da ne se zaboravi
voshitot od anti~kata umetnost od site periodi (arhai~na, klasi~na i Grcisti~ka).
Od najdobrite dela bile praveni kopii ili se uvezuvale originalni tvorbi. Vo
odredena mera se koristelo umetni~koto nasledstvo i od drugite civilizacii, kako
{to bile: Etrurcite, Egipet i Bliskiot Istok, bez pretenzii nekoja da bide
dominantna. Ova ne zna~i deka rimskata umetnost ne e so site svoi prepoznatlivi
osobenosti del na edna od golemite civilizacii {to gi poznava ~ove~kiot rod.
Podlabokata analiza na gradbite i dvi`nite spomenici od Herakleja koi & pripa|aat na ovaa kultura, vo celost n# uveruvaat vo toa.
Portikot gi poseduva site belezi na rimskoto graditelsko majstorstvo, i pokraj toa {to se samo ostatoci od objekt. Vo nego se najdeni interesni po~esni i votivni spomenici, kako {to se dve statui i nekolku postamenti so natpisi. Toj e so pravoagolna forma, dolg 17,45m vo pravec istok-zapad i {irok 7,45m. Vo osnova, toa e eden vid na trem. Negoviot pokriv od ednata strana se potpira na yid, a od drugata na niza od stolbovi - kolonada. So rekonstrukcijata i prou~uvawe na pronajdeniot materijal mo`e da se zaklu~i deka kolonadata od stolbovi e izrabotena vo jonski stil. Kako izgledal vo celina i za kakva namena slu`el mo`e samo da se pretpostavuva. Edno e sigurno deka e toa zgrada so javen i reprezentativen karakter. Stru~wacite se najblisku do mislata deka e toa zgrada na sudilnica - buleuterion. No ne se isklu~uva i mo`nosta da bide i sostaven del od termite, potoa gimnazion, biblioteka ili ne{to drugo. Tuka se i spomenicite na bo`icata Nemeza {to & go posvetil Julije Tertila, potoa na vidniot gra|anin, prvosve{tenik i dobrotvor Tit Flavie Orest i podno`jeto so stihovi od epot "Dela i denovi" od poetot Heziod. Portikot datira od krajot na 1 i po~etokot na 2 v.n.e.
U{te eden ansambl na rimskata
arhitektura go svrtuva vnimanieto, a toa se termite. Tie pretstavuvaat eden cel
sistem na zaemno povrzani prostorii koi imale funkcija na bawa. Otkrien e eden
del od nego: sala za kapewe so studena voda - frigidium na isto~nata strana;
sala so mlaka voda - tepidarium vo sredinata; i mnogu zatoplena sala vo koja
imalo vrela voda - kaldarium. Vo zapadniot yid od bawata, do kaldariumot, se
trite ogni{ta - prefurnia. Mnogu e interesen sistemot za zatopluvawe na podovite
i yidovite. Pod niv ima 
sloboden prostor niz koj vleguval vrel vozduh i ~ad od
ogni{tata, koi potoa struele niz {uplivite cevki vgradeni vo yidovite. Takviot
sistem ovozmo`uval da se {tedi toplotna energija, a istovremeno da bidat
zatopleni i podot i yidovite. Se smeta deka najreprezentativniot del, koj se
o~ekuva da se otkrie na isto~nata strana, se u{te ne do{ol na red da bide
otkopan i podetalno prou~en. I ovie termi ja potvrduvaat vistinata za visokata
kultura na anti~koto rimsko graditelsko pismo.
Me|u najpoznatite i relativno so~uvani arhitektonski dela e Rimskiot teatar. Toa e urbana gradba na bogatata rimska graditelska tradicija. Se nao|a vo centralnoto gradsko jadro i dominira so svojata arhitektonska ubavina, posebno so dekorativnata i razigrana ju`na fasada. Negovata izgradba najverojatno zapo~nala pri krajot na Hadrijanovoto vladeewe, a vo upotreba bil daden za vreme na Antonin Pie (II vek od n.e.). Toj pretstavuva ve{ta sinteza na ona {to go poseduvale kako osnovni elementi dizajnite na poznatite teatri i amfiteatri. Negovata univerzalnost ovozmo`uvala, pred s#, da se izveduvaat raznovidni programi. Graden e spored toga{nite propozicii za rimski tip na teatar, na poznatiot graditel Polio Vitruvie, koj `iveel vo 1 vek od n.e. Lociran e na kosinata od ridot koja ima ju`na ekspozicija. Maksimalno e iskoristena konfiguracijata na terenot, so {to bila poeftineta i zabrzana izgradbata.
Gledali{teto ima polukru`na osnova, so 20 redovi sedi{ta so dijametar 58,50m. Prviot red se razlikuva od drugite bidej}i pod nego se postaveni pravoagolni mermerni blokovi, kade od dolniot ~elen rab tie izleguvaat so 0,25m. napred: prostorot koj slu`i za postavuvawe na nozete samo za gleda~ite od ovoj red. Od napisot na ~elnata strana na sedi{tata mo`e da se zaklu~i za{to vakva privilegiranost za ovie gleda~i. Odgovorot e deka toa se rezervacii za sedi{ta za ~etiri op{tini. A, pak, vo centralniot del na gledali{teto, pome|u 4. i 8. red na sedi{tata, ima po~esni mesta, odnosno po~esna lo`a. Tribunalija za magistrite koi se gri`ele za tekot na igrite ili za prireduva~ot na istite - editor muneris. Orkestrata - konistra e polukru`na so pre~nik od 26,40m, dodeka drugata pravoagolna polovina na teatarot e vsu{nost skenata, kade bile glavnite delovi i sodr`inite potrebni za programata. Teatarot ima i drugi zna~ajni delovi kako {to se: mestata za postavuvawe na platnen pokriv (eden vid otvori) nare~eni - velum; isto~nata i zapadnata analema (vlezovi); trite kafezi za `ivotni - stabula; fasadata na skenata i drugite elementi {to so~inuvaat edna vaka slo`ena gradba. Kako univerzalen teatar slu`el za pove}e nameni vklu~uvaj}i gi i gladijatorskite borbi.
Teatarskite igri vo kulturniot `ivot na Herakleja igrale zna~ajna uloga: za razli~ni periodi razli~na bila nivnata popularnost. Nivnite za~etoci treba da se baraat vo prastarite kulturni sve~enosti posveteni na bogot na plodnosta i vinoto Dionis. Ova glavno se odnesuva za starite Grci.
Kaj Rimjanite odnosot kon teatarot bil sosema poinakov. Toj se pove}e ja gubi svojata privle~nost za smetka na novite formi na spektakli vo amfiteatrite, cirkusite i hipodromite. Kaj niv, s# pove}e na cena bile gladijatorskite borbi, love~kite ve{tini, kowskite trki i sl. Kaj Grcite teatarot go u~i gleda~ot kako treba da (ne) bide, na primerite od pretstavata. Rimskiot teatar e pove}e zabava, a pomalku filozofija za `ivotot. Odovde proizleguvaat i sodr`inite na dramskite programi.
Me|u najstarite dramski vidovi e ditirambot - satiri~na pesna posvetena na bogot Dionis, koja se neguvala i na ovie prostori. Za ova zboruvaat pronajdenite predmeti vo Herakleja i na drugite arheolo{ki lokaliteti. Na niv se pretstaveni likovi na sileni i satiri - temperamentni, izmisleni su{testva na prirodata. Potoa, dosta popularni bile izvedbite na mima i pantomima. Kaj rimskata mladina posebno bile sakani atelanskite lakrdii, koi se prika`uvale kako zavr{en del na nekoja pretstava so burlesken epilog. Centralno mesto vo programite imale dramata i komedijata.
Istorijata na upotrebata na teatarskata maska mnogu zboruva za odnosot kon dramskite rodovi i vidovi i nivnoto prika`uvawe vo teatarot. Maskata sekoga{ se upotrebuvala od glumcite koga trebalo da se u~estvuva na pretstavata vo koja glavna uloga imal bogot Dionis. Nejzinoto vleguvawe vo teatarot ima golemo zna~ewe povrzano so kultot, koj posebno bil neguvan vo anti~kiot egr~ki teatar. Kaj Rimjanite taa se voveduva podocna. Se razlikuva od starogr~kata po toa {to ima ponaglaseni dimenzii, pogolemi otvori za o~ite i usnite, so posilno istaknati ve|i. Kosata e stilizirana kako perika so kratki lokni i visok onkos. Ova, najubavo mo`e da se vidi na tragi~nata bela mermerna maska {to e otkriena vo heraklejskiot teatar. Taa go pretstavuva Herkules. Na nea se gleda kako na glavata ima prefrleno lavovska ko`a. Na liceto se istaknuva {iroko otvorena usta, so izraz na bolka i ra{ireni o~ni {uplini. Nad niv se naglaseni ve|i, potisnati nadolu. Bradata e {iroka i gusta, a ~eloto nabrano.
Vo Herakleja ima i drugi spomenici,
dvi`ni predmeti, koi zboruvaat za bogatiot teatarski `ivot i voop{to za
umetnosta vo ovoj anti~ki grad. ]e spomeneme u{te nekoi: glava na Dionis -
skulptura, mermer; glava na satir - skulptura; glava na pan - skulptura; glava
na starogr~kiot pisatel Menandar - skulptura; glava na glumec {egaxija i dr.
Isto taka, poznato e deka vo anti~kiot period, vajarskata umetnost bila na
visoka cena. Vo Herakleja, pokraj prethodnite predmeti, mnogu poznati se
vajarskite dela: mermerna statua na Atena Partenos - rimska kopija na Fidievoto
delo {to se nao|a vo Narodniot muzej vo Belgrad. Potoa, bistata na atinskiot
politi~ar i poet Eshin koja bila odnesena vo Britanskiot muzej vo London.
Posetitelite na Herakleja mo`at da ja vidat statuata na ugledniot gra|anin Tit
Flavie Orest, vo prirodna golemina, kako vo levata raka dr`i svitok, a desnata e
pod nametkata. Oble~en vo dolg hiton preku koj e prefrlen himation, a na nozete
ima sandali. Tuka e i Nemeza - mermerna statua na bo`icata na pravdata, kako i
drugi celosni ili o{teteni dela. S# ova za {to zboruvame svedo~i za bogatoto
bitolsko kulturno nasledstvo i tradicija.
I na krajot od ovoj del se postavuva pra{aweto kako i zo{to prestanal da `ivee heraklejskiot teatar? Odgovorot bara po{iroka elaboracija. So propasta na Rimskoto carstvo zapo~nuvaa novi `ivotni tekovi so mnogu poinakvi religiozno - filozofski sfa}awa i moralni kodeksi na edno drugo vreme koe go napu{ta{e, a ~esto i fizi~ki go uni{tuva{e staroto. Taka, se znae deka so Konstantinoviot edikt od 325 godina i Honorievata zabrana od 404 godina zadaden im e smrten udar na anti~kite spektakli. Prakti~no, pobedata na hristijanstvoto i negovata crkva gi osudi na propa|awe i ovie gradovi. Tie umiraat poleka, no sigurno, i ako bea pove}eto izgradeni od kamen. Mnogu faktori vlijaele na nivnoto uni{tuvawe: politikata i verskata netolerancija, zabot na vremeto, a najmnogu ~ovekot. Nasilno i grubo se razgrabuval materijalot od prekrasnite objekti, za da se napravat novi, vo umetni~ki pogled mnogu posiroma{ni, a nekoi krajno primitivni. Na mestata od vakvite lokaliteti se otvoraat kamenolomi, za od obraboteniot kamen i mermer da se napravat za{titni bedemi ili podloga za pati{tata. Imalo slu~ai nad vakvite objekti da se gradat obi~ni gradbi od kamen i kal. Duri i umetni~kite predmeti: statui, mozaici, mermerna plastika i sli~no se koristele kako grade`en materijal. Slu~ajot so statuata na Orest najdobro go potvrduva vakviot odnos. Taa e pronajdena kako potporen kamen vo eden yid. Golemo zlo na ovie objekti im napravile i vojnite. Me|u drugite, ovde vo sredinata na 5. vek ru{ele i varvarskite ordi.
Po napu{taweto od upotreba na heraklejskiot teatar, so tekot na vekovite, erozijata si go napravila svoeto. Taa gi pokrila negovite ostatoci. Se smeta deka ovoj teatar prestal da `ivee nekade okolu 5 vek. Nekoi poprecizni dokazi za negoviot kraj seu{te ne se pronajdeni.
Ona {to go pravi interesen i poznat anti~kiot lokalitet Herakleja Linkestis se i objektite od ranohristijanskiot period: Malata i Golemata bazilika i Episkopskata rezidencija. Koga nekade od 3 vek po~nuva da slabee Rimskoto carstvo, toa se odrazuva vo umetnosta i vo urbanoto `iveewe. Hristijanskata religija se nametnuva so seta svoja silina vo site op{testveni sferi, kako dominantna. Istovremeno taa stanuva, i vo ovoj del na Makedonija, dr`avna religija. Na Zapad, docnoanti~kata umetnost postepeno & otstapuvala mesto na predromantikata, a na Istok toj trend na promeni e pozabaven.
Malata bazilika se nao|a na jugoisto~niot del na lokalitetot, nasproti portikot. Bazilikata e tribrodna, so apsida na isto~nata strana. Se smeta deka e gradena pri krajot na 5. vek od n.e. Vo narteksot od gradbata se otkrieni ostatoci od edna trkalesta piscina - bazen, so mermerna fijala vo centarot, otkade vo forma na vodoskok blikala voda. Toa gi naveduva nau~nicite na mislata deka stanuva zbor za krstilnica, odnosno celiot ansambl so bazilikata na istok slu`el za kr{tavawe. Podot od eksonarteksot e mozaik so geometriski i zoomorfni elementi. Vo geometriskite kompozicii preovladuvaat {arki od rombovi i kvadrati vo koi se gledaat po edna vaza, korpa ili {arka. Dodeka kaj zoomorfnite motivi se gledaat ptici (erebica, fazan, pajka i sl.), i `ivotni (lavica i zebu).
Golemata bazilika e posebno zna~ajna so nejzinite mozaici koi se nao|aat na podot od narteksot. Vo site devet prostorii ima mozaici, no ovie vo narteksot se svoite umetni~ki kvaliteti i ikonografski vrednosti pretstavuvaat vrvni umetni~ki dela. Vsu{nost, toa e edna pogolema kompozicija koja na simboli~en na~in go prika`uva hristijanskoto sfa}awe za univerzumot: carstvoto nebesno, rajot, zemjata i vodata. Ovaa vonredna umetni~ka slika spa|a vo redot na malubrojnite so~uvani dosega vakvi dela na anti~koto slikarstvo, na povr{ina od nad 100m2. Ima rasko{en kolorit postignat so okolu 20 boi i nijansi so kocki~ki od kamen, staklena pasta i keramika. Ubavite drvja so plodovi okolu koi letaat ptici pokraj cvetnite grmu{ki, go pretstavuvaat rajot kako go zamisluvala hristijanskata crkva. Ima deset drvja. Polni so plodovi se devet. Ednoto e suvo koe go pretstavuva paganstvoto kako besplodna religija, nasproti hristijanstvoto koe e bogato kako devette drvja. Od ~etirite nezavisni motivi, trite go prika`uvaat rajot, zemjata i vodata, a motivot vo medaljonot go ozna~uva carstvoto nebesno.
Pred o~ite na gleda~ot se redat razni
bibliski motivi od `ivotot na bogatata flora i fauna: plodni rastenija, ptici;
progonuvan divojarec; borba na bik i lav; o~akalen pes so golemi zabi; gepard
kako ras~ere~uva soborena na ple}i srna, ~ija krv vo mlazovi te~e od muckata na
yverot; morski `ivotni, ribi i sl. Site tie nepovtorlivi mozai~ni sliki se
staveni vo dvi`ewe, so interesna simbolika za toga{noto sfa}awe na svetot,
prirodata i ~ovekovoto postoewe. Na belata osnova, izrabotena od mali kameni
kocki, se ima vpe`atok kako da treperi vozduhot i svetlinata na denot, pravej}i
iluzija na edna ~udna, nadzemna i za sekojdnevieto nestvarna ubavina. Eden
mitsko-lirski pejza`, vo koj se me{aat realnoto i bibliskoto, zamislen vo ovoj
son~ev predel na toga{nata civilizacija, na koja &
pripa|ala Herakleja.
Episkopskata rezidencija e samo delumno otkriena. Vo otkopaniot del od ovoj ansambl se odaite rasporedeni okolu centralnoto dvori{te. Vo apsidalnata odaja koja se nao|a na severnata strana ima trpezarija, triklinos. Na isto~nata i ju`nata ima niza od odai. Mozaici na podovite ima vo ~etiri prostorii. Interesno e dvori{teto vo koe ima bunar so mermerna ramka, ukrasena so kaneluri. Natamo{noto otkrivawe na objektot }e dade pokompleksna slika za ovaa ranohristijanska gradba.
Seto ova, za koe zboruvavme dosega, e eden del od otkrienoto kulturno nasledstvo na Herakleja Linkestidska. Pod naletot na golemite istoriski promeni i prirodni katastrofi, me|u koi i golemiot zemjotres od 518 godina, kako i od drugi pri~ini, se smeta deka `ivotot na ovoj anti~ki grad prestanal nekade kon krajot na 6. vek.
Denes toj e poznat spomenik na kulturata, ne samo vo zemjata, tuku i nadvor od nea. Na lokalitetot i natamu se vr{at iskopuvawa. Mnogu negovi obejekti se revitaliziraat i slu`at za odr`uvawe na kulturno-umetni~ki manifestacii. Toa, posebno se odnesuva za Teatarot, kade se prireduvaat: muzi~ki priredbi, teatarski pretstavi, literaturni pretstavi i sl. Herakleja pretstavuva sostaven del od bogatata kulturna ponuda na sovremena Bitola.
