Istorijata na Bitola e mnogu burna i polna so golemi nastani {to ostavile tragi, ne samo na ovie, tuku i na po{irokite balkanski prostori. Pominale ovde niz vekovite mnogu zavojuva~i i sekoj se obiduval da ja doka`e svojata nadmo}, pa duri i vo prika`uvaweto na statisti~kite podatoci. Taa vojna, ne samo so oru`je, tuku i so brojkite {to slu`ele, pred se, za politi~ki celi, za `al e aktuelna do na{ive denovi. Posebno toa go pravele raznite tu|i propagandi. Tie ~estopati podatocite za brojot na naselenieto, negovata nacionalna i verska pripadnost, gi prilagoduvale na dnevnite politi~ki potrebi. Najcelosni i validni podatoci nao|ame vo popisite {to se napraveni po osloboduvaweto. Sepak, i najstarite za~uvani podatoci za sostavot i brojot na `itelite zboruvaat deka nekoi po{iroki razvojni tendencii se nesporni. Imeno, se do krajot na 14. vek vo Bitola `iveelo najmnogu slovensko naselenie koe vo izminatite 7-8 vekovi (od 7. do 14. vek), poradi istoriskite promeni, se me{alo i so drugite narodi koi `iveele ili do{le na ovaa po~va. Taka, spored nekoi necelosni podatoci, za vreme na vladeeweto na Vizantija, koga gradot bil so status na kastrum-tvrdina ili civitas-grad, imal okolu 1.500 do 3.000 `iteli, za podocna, kon krajot na 14 vek, taa brojka da se poka~i nekade do okolu 5.000 lu|e.
Koga gradot potpadnal pod vlasta na
Turcite Osmanlii (1382/83 godina) po~nala da se menuva nacionalnata i
religioznata struktura vo korist na muslimanskoto naselenie. Periodot od pet
veka, kolku traelo turskoto ropstvo, e ispolnet so brojni promeni: istoriski,
politi~ki, ekonomski, socijalni, kulturni i sl. Site tie vlijaele i na etni~kiot
sostav na 
naselenieto vo gradot. Duri i nekoi po{iroki politi~ki promeni se ~uvstvuvale
i vo Bitola, {to e u{te eden pokazatel za nejzinoto strategisko zna~ewe. Taka
kon krajot na 15-ot i prvata polovina na 16-ot vek ovde doa|aat pogolem broj
Evrei, pred se od [panija i Portugalija. A, so paleweto na gradot Moskopole, od
strana na Ali-pa{a Janinski, vo Bitola i Bitolsko (Gope{, Malovi{te, Trnovo,
Magarevo i Ni`epole) se naseluva u{te eden kompakten etni~ki element - Vlasite.
Pogolemi migracioni dvi`ewa se zabele`ani kon krajot na 18-ot i celiot 19-ti vek kaj makedonskoto selsko naselenie. Toa vo Bitolsko sekoga{ dominiralo so svojata brojnost vo odnos na drugite etnikumi (Turci, Evrei, Vlasi, Albanci, Romi). So toa gradot postojano se zgolemuval. Vo 1807 godina imal samo 8.000, za vo 1856 godina da se zgolemi na 46.000 `iteli. Site ovie preselbi, od ekonomski ili politi~ki (nasilni) pri~ini vo gradot ostavile tragi do denes. Taka, toga{nite turski vlasti preseluvale delovi od pobunetoto albansko naselenie od Albanija i Epir vo Zapadna Makedonija, vklu~uvaj}i ja i Bitola (Arnaut Maalo). Isto, vo 1878 godina, koga Avstro-Ungarija ja okupirala Bosna i Hercegovina, posebno so nejzinata aneksija vo 1890, a najintenzivno vo 1908 godina. Toga{, takanare~enite muslimani-muhaxiri (vo Bitola gi vikale maxiri) se naseluvaat i vo Makedonija. Ovaa kolonizacija trae se do Balkanskite vojni. Vo na{iot grad bilo formirano Maxir Maale. Vakvi preselbi na narodite imalo i podocna.
[to se odnesuva do statisti~kite pokazateli, za vreme na turskoto vladeewe bile napraveni pove}e oficijalni popisi. Najstariot e od 1468 godina i vo nego se veli deka Bitola imala 2345 `iteli, a posledniot popis bil vo 1911 godina. Od nego se ~ita deka gradot imal 65.000 `iteli. Ima dosta neto~nosti i vo ranite zapisi, patepisi, bele{ki i sli~no na brojni oficijalni i neoficijalni li~nosti koi propatuvale niz na{iot grad. Taka, istoriskite izvori od sredinata na 17-ot vek zboruvat deka gradot ima 3.000 mali i golemi ku}i i kolu 900 du}ani.
Patepisecot Ami Bue koj prestojuval kaj nas vo periodot 1836/38 godina zabele`al deka gradot ima 40.000 `iteli. A, Angli~anecot Edvard Ler koj bil ovde vo 1848 godina, pi{uva deka gradot ima od 40 do 50.000 `iteli. Najdaleku odi eden francuski dokument vo koj {to se veli deka Bitola vo 1908 godina imala 60.000 `iteli. Postoi pogolemo {arenilo za brojot na `itelite. Edno e sigurno: vo poslednite 2-3 veka Bitola bila eden od pogolemite gradski centri na ovoj del od Balkanot.
Golemi negativni dvi`ewa gradot do`ivuva po Balkanskite vojni (1912-13) i Prvata svetska vojna (1914-18), koga brojot na `itelite se namalil na najnisko nivo okolu 23.000 lu|e. Najgolem porast ima po Vtorata svetska vojna. Vo ovoj period se izvr{eni sedum popisi. Po prviot popis od 1948 godina gradot broel 30.761 `itel. Vo 1991 godina gradot imal 84.000 `iteli, a vo posledniot popis od 1994 godina 74.464 `iteli. Od ovoj popis ja pomestuvame nacionalnata struktura, {to se gleda od brojot na gra|ani {to se izjasnile koj im e maj~in jazik. Od vkupno iska`anite po ovaa grafa, ima vakvi pokazateli: makedonski jazik: 72.267; albanski jazik: 2.041; turski jazik: 496 `iteli koi go zboruvaa, odnosno im e maj~in soodvetniot jazik. Vo grafata "ostanati" se zapi{ani 308 `iteli. Vo delot za veroispovesta: 90% se pravoslavni, 8% muslimani itn.
