FOTOGRAFSKA I FILMSKA DEJNOST


         Devetnaesettiot vek e zna~aen i po toa {to toga{ se otkrieni i mnogu tehni~ko-tehnolo{ki pronajdoci koi najdoa svoe mesto i vo umetni~kata kreacija. Francuskiot pronao|a~, podocna i fotograf Jozef Nieps, vo 1826 godina ja izrabotuva prvata fotografija, a negoviot prijatel Luj Dager, po pat na dagerotipija, ja usovr{uva postapkata za izrabotka na fotografii. Toa ja nalo`uva potrebata ovaa dejnost da se komercijalizira i da se vr{i masovno proizvodstvo na vakvi filmovi. Taa rabota napravi vo 1888 godina Xorx Istman da konstruira ma{ina koja izrabotuva mnogu poednostaven, polesen i poeftin fotoaparat, poznat pod imeto “Kodak”. Takanare~eniot rol-film baral lesna fotografska postapka koja ovozmo`uvala brz razvoj na fotografskata dejnost. Taka, namesto dotoga{noto likovno portretirawe, novoto tehni~ko ~udo - fotografijata i fotografiraweto, sozdadeni vo priroden ili ve{ta~ki ambient davaat vistinska reprodukcija na vizuelnata informacija, ~ija originalnost zavisela i od ume{nosta, znaeweto i tvore~kata fantazija na avtorot-fotografot. So ova se ra|a u{te edna ne samo zanaet~iska, tuku i umetni~ka dejnost.

            Vo vtorata polovina na XIX vek fotografijata doa|a i vo Makedonija. Me|u prvite makedonski fotografi se spomenuva vele{anecot Haxi Koste, koj vo 1855 godina, pokraj zografskata, po~nal da ja neguva i fotografskata dejnost. Nabrgu, vakvata dejnost po~nala da se {iri i vo drugite makedonski gradovi. Eden kulturen centar kakva {to bila Bitola vo toa vreme, brzo ja prifa}a i ovaa novost. Vo poslednite decenii na minatiot vek, no i podocna, vo gradot imalo pove}e fotografski ateljea, kako {to bile onie na Anastas Lozan~ev, koe se smeta edno od najstarite vo Bitola. Potoa na: Risto Kermele, bra}ata Tegu, bra}ata Manaki, Sotir Pinza, Linara, Janaki Papako~, Toma Nacka, [o`u, Kostov i Moreno i dr. Fotografskata dejnost, kako ubava familijarna tradicija, kaj nekoi od bitolskite semejstva i denes se prodol`uva.

            Minatiot vek }e se pomni po u{te eden zna~aen nastan za kulturno bitisuvawe na ~ovekot-ra|aweto na novata umetnost, sedma po red, a toa e filmot, ~ij prethodnik be{e fotografijata. Na{iot grad ja imal taa sre}a za ovie po{iroki balkanski prostori da bide neposrednen svedok i mesto kade se pravele mnogu od pionerskite ~ekori vo razvojot na umetnostite {to gi doneslo novoto vreme. Vpro~em, vo negoviot mnogu dolg `ivoten vek, koj trael blizu eden milenium, prirodno bilo ne samo fundamentalnite duhovni vrednosti, tuku i onie koi doprva doa|ale da najdat pogodna tvore~ka po~va tokmu ovde, kade bil prisuten evropskiot konzulski sjaj i {arm na koj{to mu bila potrebno da ima i fotografska i filmska dejnost.

            Koga zboruvame za ovoj del od bogatata kulturna istorija na na{iot grad, dvajca tvorci treba posebno da se istaknat. Toa se bra}ata Janaki i Milton Manaki, poznati fotografi, sineasti i kinoprika`uva~i. Za razlika od site nivni kolegi koi go prifatile predizvikot na vizuelnata umetnost, nenametlivo i spontano, onaka vo nivni stil, so manir na visokoinventivni tvorci, bra}ata Manaki ostavija silen pe~at na edno vreme. So svojata fotografska i kinokamera, za pove}e od {est decenii, uspeaja pod patinata na zaboravot da registriraat mnogu istoriski vistini za Bitola i po{irokive balkanski prostori od poslednite godini na minatiot, pa s# do {eesettite godini na ovoj vek. Duri i nivnata biografija e filmska prikazna samo za sebe.

            Biografskite podatoci zboruvaat deka Janaki (1876-1960?) i Milton (1882-1964) Manaki se rodeni vo maloto vla{ko selo Avdela kaj gradot Grevena, Kostursko. Poteknuvaat od dobro imotno selsko semejstvo koe, glavno, se zanimavalo so sto~arstvo. Za doma}inskata ku}a na dedoto Januli i babata Despa se znaelo i podaleku od Avdela. Ovaa dejnost ja prodol`uvaat i roditelite Dimitrie i Lu{a. Podcna tatkoto rabotel kako kiraxija i trgovec, a majkata se gri`ela za `ivotot vo familijata. Osobeno bila golema qubovta na Janaki i Milton kon svojata baba Despa, koja na vnucite im raska`uvala prekrasni prikazni.

            Postariot brat Janaki, kako dete fizi~ki bil mnogu ne`en, no qubopiten i nemiren po duh. Vo selskoto u~ili{te najmnogu se interesiral za likovnata umetnost i tehnikata. Vo bliskata crkva i okolnite manastiri im se voshituval na ikonite i freskite. Vo u~ebnata 1890/91 godina se zapi{uva vo Romanskata gimnazija (“Romanski liceum”) vo Bitola koja so uspeh ja zavr{uva vo 1896/97 godina. So toa ovoj grad stanuva negovo “vtoro” rodno mesto. So bitolskata diploma raboti kratko kako u~itel vo selata Imer i ^ernes, a od 1899 do 1906 godina kako nastavnik po kaligrafija i crtawe vo Romanskata trgovska gimnazija vo Janina. Vo me|uvreme ovde otvora i svoe fotografsko atelje. Vo ova istoriski matno vreme, koga vla{koto naselenie bilo izlo`eno na razni propagandi i pritisoci, od esenta 1906 godina Janaki e nazna~en za profesor-maestro po kaligrafija i crtawe vo ni`ite klasovi vo Romanskata gimnazija vo Bitola. U{te vo vremeto koga rabotel vo Janina, Manakievi razmisluvale da otvorat fotografsko atelje i vo ovoj grad. Toa go pravat vo 1895 godina. Prakti~no, i vo dvete ateljea, vo Janina i vo Bitola, rabotat zaedno so svojot brat Milton. Po~nuvaj}i od {kolskite godini {to gi pominal Janaki vo Bitola, vrskata so ovoj grad ne prestanala, postojano bila prisutna, Toj ovde formiral i svoe semejstvo. Duri, po smrtta na svojata sopruga, vo 1935 godina, zaedno so svojot sin zaminuva za Solun, kade ostanuva do krajot na svojot `ivot. Se smeta deka umrel vo 1960 godina.

            Za razlika od Janaki, pomaliot brat Milton bil sosema druga priroda. Obidot na negovite roditeli, po zavr{uvaweto na osnovnoto u~ili{te da go zavr{i romanskoto trgovsko u~ili{te vo Janina ne uspeva. So nezavr{ena vtora godina go napu{ta istoto. Toa ne se slu~ilo ni so roditelskata `elba, barem vo bliskoto grat~e Grevena da go izu~i terziskiot ili kalajxiskiot zanaet. Palavoto detstvo bilo zameneto so {iroka mom~e{ka du{a i srce, a seto toa mu ovozmo`uvalo me|u devojkite i mom~iwata da bide mnogu sakan kako nepopravliv optimist, boem i kavaler, kakov {to ostana do krajot na svojot `ivot. Sepak, ne{to posebno go zainteresira - fotografijata. Osumnaesetgodi{niot stamen mladi~ Milton, vo juli 1898 godina doa|a vo Janina vo novootvorenoto fotografsko atalje na Janaki. Ottoga{ natamu, fotografskata umetnost mu stanuva `ivotna preokupacija koja }e go vovedi vo narednite godini i vo eden nov svet - filmskata dejnost. Prirodnata darba za {iroka komunikacija so lu|eto i sovladuvaweto na fotografskiot zanaet, re~isi, do sovr{enstvo, mu ovozmo`ile na Milton, ne samo solidna egzistencija, tuku i reputacija na mlad ~ovek so golema perspektiva i vo novata - sedmata, umetnost koja {totuku se ra|a{e. Za sre}a na na{iot grad, toa se slu~uvalo vo Bitola, na koj{to mu ostana veren ovoj poznat deec do krajot na svojot `ivot.

            Ako se saka vo celina da se sogledaat visokite vrednosti na deloto na bra}ata Janaki i Milton Manaki, toga{ fotografskoto i filmskoto mora da se gledaat vo celina, nerazdelno edno tvore~ko postignuvawe od drugo. I u{te ne{to - nivnoto zna~ajno delo, vo nagolemiot del e vrzano za kulturnata istorija na Bitola. A toa ne e slu~ajno. Samo vo eden poznat kulturen centar, kakov {to bil ovoj grad, mo`elo vo krajot na minatiot i prvite decenii od ovoj vek da ima mesto i za umetni~koto tvore{tvo od vakov vid. Vo politi~ki zovrieniot Balkan vo pra{awe bilo doveduvano obi~noto dnevno ~ovekovo opstojuvawe, a kamoli da se misli za duhovna kreacija. Zatoa, Manakievi u{te vo prvite godini od poslednata decenija na minatiot vek odr`uvaat tesni kontakti so Bitola i Bitolsko. Vo 1904 godina na [irok Sokak kupuvaat mesto, kade na osmi dekemvri, rekovme, slednata godina go otvoraat svoeto poznato fotografsko atelje. Biznisot trgnal dobro. Razbirlivo bilo vo diplomatskiot grad umetni~kata fotografija da bide na cena. Pred niv se otvoraat novi perspektivi.

            Fotografskoto tvore{tvo na bra}ata Manaki, uslovno mo`e da se podeli na nekolku delovi: Janinski, Bitolski i Plovdivski period. Vakvata podelba pove}e e od tehni~ka priroda. Edna bogata dejnost kakva {to e nivnata, neblagodarno e da se deli na poedini fazi, osobeno ako se ima vo predvid deka istata u{te dolgo }e se istra`uva.

            Fotografskoto atelje Janaki vo Janina go otvora vo 1898 godina. Ovoj po~eten period od novata rabota za Bra}ata e zna~ajna po toa {to toga{ gi pravat po~etnite ~ekori vo sovladuvaweto na tehnikata na snimawe, izborot na materijalite i sovladuvaweto na tehnolo{kite problemi. Janaki bil vistinski majstor, a Milton bil prakti~ar koj nabrgu gi sovladal site tajni na ovoj zanaet. Od ovoj period se za~uvani okolu 370 negativi od razli~ni mesta i vo razli~ni `anrovi. Snimile re~isi se: portreti, vidni li~nosti, folkloren materijal, politi~ki nastani, obi~ai, motivi od sekojdnevieto na lu|eto i sl. Ima fotografii i od Bitola {to zboruva deka bile postojano vo kontakt so site nastani {to se slu~uvale vo ovoj grad, no i po{iroko. Taka, vo 1902 godina e snimen, vo atelje (nivno ili na nekoj drug) Dame Gruev. Potoa go gledame opo`arenoto Kru{evo po Ilindenskoto vostanie; osudenici - Ilindenci za pat na progonstvo na `elezni~kata stanica vo Bitola (1904 godina) i dr. Site ovie materijali, pred s#, imaat golema dokumentaristi~ka vrednost za pove}e nau~ni disciplini.

            Najbogata i najdolgotrajna fotografska dejnost bra}ata Manaki imaat za vremeto na bitolskiot period. Vo Bitola nivnoto atelje rabotelo skoro {est decenii: od 1905 (a mo`e i ne{to porano), pa se do 1964 godina, so prekin vo vremeto od 1916-1918 godina. Tie bea neposredni svedoci na klu~ni istoriski nastani koi{to imaa vlijanie i na istorijata na evropskite narodi: Konzulskiot period, Ilindenskata epopeja, raspa|aweto na nekoga{ mo}nata Otomanska imperija i Mladoturskata revolucija, Balkanskite vojni i podelbata na Makedonija, Prvata svetska vojna i stravotnite bombardirawa na Bitola, ekonomskata kriza vo triesettite godini na vekov, Vtorata svetska vojna, Narodno-osloboditelnata vojna, povoeniot razvoj na Makedonija, kako i u{te mnogu drugi nastani. Toa ovozmo`uva i ovoj period da se posmatra niz pove}e zaokru`eni hronolo{ki cGrci koi, naj~esto, se poklopuvaat so spomnatite i drugite istoriski zbidnuvawa.

            Plovdivskiot period se odnesuva samo na eden del od fotografskoto tvore{tvo na Janaki Manaki koga toj, od strana na voenite bugarski vlasti vo Prvata svetska vojna vo Bitola, bil interniran vo gradot Plovdiv. Tuka ostanuva od sredinata na 1916 do po~etokot na 1919 godina. Tamu otvora fotografsko atelje, kade `anrovski najmnogu mu posvetuva vnimanie na portretot. Dokumentaristikata bila vo vtor plan. Dosega e poznato deka ovde napravil nad 200 fotografii koi se odlikuvaat so vrvno fotografsko majstorstvo. Treba da se istakne deka ovoj period e najmalku istra`uvan.

            Koga se pravi rezime za sevkupniot fotografski opis na bra}ata Manaki, mo`e da se ka`e deka toj e mnogu golem. Stanuva zbor za iljadnici fotografii i filmovi. U{te pove}e {to tie se istovremeno i fotografi i kinosnimateli.

            No, tie samo so toa ne se zadovolile. Isten~eniot vkus za originalno, moderno i novo vo tvore~kiot izraz im ovozmo`il da stignat i do umetni~ki dostreli. Za niv izrabotkata na fotografijata ne bila prozai~na egzistencijanalnost, tuku vistinska orkestracija na duhot, ispolnet so kreativen identitet imanenten samo za vistinskata umetnost {to ja prepoznavame vo nivnoto tvore{tvo. Na toa treba da se nadodade i golemoto dokumentaristi~ko zna~ewe na ova kulturno nasledstvo, koe doprva }e se valorizira i ocenuva.

            Revnosnite istra`uva~i na fotoostavninata na Janaki i Milton Manaki precizno zabele`ale deka denes e so~uvan fond od 18.513 fotoedinici negativi. Od toa: 7.715 se stakleni plo~i od razni formati; 2.087 se plan - filmovi; 8.711 rol - filmovi, kako i 17.854 fotografii. Sekako deka natamo{nata sistematizacija otkriva u{te mnogu brojki i soznanija, vo zavisnost od potrebata za nivna analiza.

            Kinosnimatelskata dejnost na bra}ata Manaki ima posebno mesto vo bogatata kulturna tradicija na Bitola. Ne }e mo`el ovoj grad da bide mala evropska metropola vo srceto na Balkanot kon krajot na XIX vek, ako ona {to se slu~uvalo na kulturen plan vo evropskite centri ne se ~uvstvuvalo i vo ovaa sredina. Slu~ajot so ra|aweto na sedmata umetnost - filmot, za toa najdobro zboruva. Na 28 dekemvri 1895 godina, vo Pariz, bra}ata Ogist i Luj Limier gi pravat po~etnite filmski kadri - prvoroden~iwata na novata umetnost. Ovie dvaj~a “~udotvorci” ja o`ivea svetlinata, davaj}i &  du{a na crno-belata slika koja po~nala da se dvi`i pred nivnite v~udonevideni pogledi. Na magi~nite i “`ivi” sliki od nekolkute dokumentarni filmovi voodu{evenata publika ne mo`ela da im se donagleda. Nabrgu novata vizuelna umetnost go obikolila svetot.

            Ova se godini koga vo Bitola bilo vo moda da se sledat evropskite hitovi vo kulturnoto `iveewe. Po bitolskite elitni saloni na golemo se raska`uvalo i za otkritieto na bra}ata Limier. Bitolskata qubopitna kulturna klientela ne ~ekala dolgo da gi vidi podvi`nite sliki. Samo po dve godini (vo 1897) vo gradot se prika`uvani kratkometra`ni filmovi. Tie bile od francusko proizvodstvo, a gi donela i prika`uvala nekoja bra~na dvojka od Italija.

            Taa godina bitolskiot maturant Janaki Manaki ve}e imal diploma za nastavnik od Romanskiot liceum, a mladiot Milton be{e re{il da se zafati so nekoja poseriozna rabota, {to mu se ostvaruva vo narednata 1898, koga po~nuva da go u~i fotografskiot zanaet vo ataljeto na svojot brat vo Janina. Iako ovde rabotele relativno dobro, se po~esto bile na relacija: Avdela - Bitola, no i vo: Istanbul, Bukure{t, Budimpe{ta, Viena, Pariz i dr. Vo ovie gradovi se zapoznale i so najnovite postignuvawa na vizuelnata umetnost.

            Eden posebeno ubav nastan za nivnata rabota se slu~uva vo 1905 godina. Janaki otpatuval za London, kade od kompanijata “^arls Urban Trejding”, od serijata “Bioskop” go kupuva 300-ot primerok na filmskata kamera, podocna popularno nare~ena “Kamera 300”. So nea, za bra}ata Manaki, zapo~nuva u{te edno profesionalno isku{enie, no i umetni~ko pate{estvie. Prvite snimeni kadri so ovaa kamera zna~at i po~etok na ra|aweto na Makedonskata kinematografija. Vo ovaa pionerska rabota Bitola, re~isi, sekoga{ e vo centarot na vnimanieto vo najgolemiot del od filmskiot materijal {to izlegol od ovaa kamera. Spored dosega{nite soznanija na filmolozite, “Kamera 300”, ne e samo prva vo Makedonija, tuku i na Balkanot. Toa e u{te edna potvrda za visokoto renome na kulturen centar {to go imal na{iot grad na Balkanot.  Obidot da se zafatat Janaki i Milton so u{te eden tvore~ki predizvik, {to go donese sovremenata tehnika i tehnologija, ne e samo izraz na nivnata poznata qubopitnost da navlezat podlaboko vo tajnite na novata umetnost, tuku estetska potreba za prirodno prodol`enie na dotoga{nata rabota na fotografijata. Mo`eme da zamislime kakvo bilo nivnoto do`ivuvawe koga dobile “du{a” i po~nale da se dvi`at dotoga{ stati~nite kadri. Kolku nov umetni~ki prostor se otvoril pred niv za kreativen anga`man na nivnata poznata elokventnost i majstorstvo, od crnoto i stati~noto, da napravat praznik na svetlinata. I se dalo mo`nost na edno retko videna ~ove~ka doblest i kinestetska sposobnost postojano da traga po novoto i nepoznatoto. Vo fokusot na nivnata kamera, pokraj obi~niot ~ovek, nastanite i svetot {to gi okru`uval, se i mnogu li~nosti koi mu davale pe~at na toa vreme: dr`avnici, kralevi, ministri, diplomati, voeni komandanti, revolucioneri i dr.

            Prvite nivni dokumentarni filmovi nosat pove}e obele`ja, gledano od filmolo{ki aspekt (istoriski, etnolo{ki, istra`uva~ki i sl.). Zatoa se i tolku zna~ajni za kinematografijata. Tie se snimeni vo periodot 1906-1908 godina, a mo`e i ne{to porano. Kako prv dokumentaren film {to go snimile bra}ata Manaki e onoj za nivnata 114-godi{na baba Despa, vo Avdela. Vo interesen doma{en selski ambient gledame kako `enite vo semejstvoto izrabotuvaat volneni proizvodi. Se ~ini, ne mo`ele da izberat podobra, poavtenti~na i pointeresna tema. Ni{to tuka ne trebalo da se namestuva i doteruva. So vnimatelno postaven kadar kako fotografija, stati~nata kamera, se ima vpe~atok kako da ne propu{tila ni{to od zamislata na dvajcata sineasti. Ima mislewe deka najgolema zasluga za vrednostite na ovoj filmski prvenec ima Janaki. Obrazovan, so {irok krug na poznavawa na umetnosta, to~na znael kakva vrednost ima ovoj film. Se razbira za uslovite na snimawe vo edno vreme kako {to bilo negovoto. Od ovoj period se i filmovite: “U~ili{te na otvoreno”; “Vla{ka svadba”; “Represalii vrz makedonskoto naselenie vo Bitola”; “Proslavata na Sv.Kiril i Metodij”; “Makedonski ora” i dr.

            Filmovite snimeni vo periodot 1908-1912 godina zboruvaat za pove}e istoriski nastani {to se slu~uvale vo Bitola i po{iroko vo Makedonija. Za vreme na Mladoturskata revolucija Bitola bila edno od glavnite mesta kade se odigrale mnogu nastani koi ja izmenuvaat istorijata na balkanskite i po{irokite prostori. Tuka gledame kadri od 22 juli 1908 godina koga mladoturskite voeni edinici, predvodeni od majorot Nijazi-beg, mar{iraat niz gradot. Naredniot den imalo golemo defile na site op{testveni grupacii koi gi poddr`uvale Mladoturcite. Me|u niv si i golem broj politi~ki zatvorenici, makedonski revolucionerni ~eti od pove}e gradovi na Makedonija. Tuka gi prepoznavame: [irok Sokak, Voenata akademija, Crvenata kasarna, mesnosata Devejani i dr. Se redat sliki od proglasuvawe na ustavot; prisustvoto na diplomatskite pretstavnici; do~ekot na makedonskite ~eti i sl. Toa pretstavuva edna {iroka slika za poddr{ka za: huriet, adalet i musafet (sloboda, bratstvo i ednakvost).

            I ona {to se slu~uvalo vo narednite godini ne mo`elo da ne bide zabele`ano od kamerata na Manakievi. Stranski delegacii, proslavi, pogrebi, proslava na praznikot Vodici, rabota na veterinarnata stanica i dr. Kako najzna~aen se smeta filmskiot zapis od pre~ekot na sultanot Mehmed V Re{at vo Solun i Bitola (1911 god.). Vsu{nost, toa se pove}e delovi koi zaedno ja pravat filmskata celina: Solun so pristani{teto, sve~eno ukraseniot brod, kolona na pajtoni, vozot kako trgnuva za Bitola, doa|aweto vo ovoj grad, pre~ek na `elezni~kata stanica, ka~uvawe vo pajton na pat za Gradskata op{tina, na molitva vo Isak xamija, poseta na Tumbe kafe i sl.

            Se smeta deka i za vreme na Balkanskite vojni i Prvata svetska vojna snimen e odreden filmski materijal, me|utoa, po bombardirawa stradalo i nivnoto fotoatelje, a so toa uni{ten bil i najgolemiot del od filmskiot materijal. Ostanati se nekoi zapisi koi nemaat nekoja posebna vrednost. Duri po seto ona {to se slu~uvalo i so Janaki (internacijata od 1916 g.) i povtornoto vra}awe vo Bitola, bra}ata Manaki ne rabotat so takov entuzijazam kako vo prethodniot period. Naj~esto snimaat komercijalni dokumentarni filmovi, pre~eci, svadbi, semejni pora~ki i sl. Neposredno pred vojnata, Janaki zasekoga{ se otseluva vo Solun, a Milton, glavno, mu ostanuva veren na svojot fotoaparat. Vakviot odnos kon kinosnimatelskata dejnost ja ima Milton i po 1944 godina. Snimil samo nekolku kratkometra`ni dokumentarni filmovi. Posledniot vakov “dokumentarec” ima samo 30 metra lenta na koja{to se gledaat bitol~ani kako se dvi`at vo povorka na [irok Sokak ispra}aj}i nekoi gra|ani koi bea `rtvi na katastrofalniot zemjotres {to se slu~i vo Skopje vo 1963 godina.

            I kinematografskoto delo na bra}ata Manaki ima mnogu visoka vrednost za makedonskata kultura. Dosega se za~uvani 40 naslovi na dokumentarni filmovi i reporta`i. Siot ovoj materijal e snimen na 1.463 metri filmska lenta od 35mm. Milton snimal do krajot od svojot `ivot. Toj umira na 5 mart, 1964 godina vo Bitola.

            Paralelno so interesot za fotografijata i kinosnimatelskata rabota, bra}ata Manaki se zanimavaat i so kinoprika`uva~ka dejnost. Prvoto svoe kino “Manaki” go otvoraat vo 1921 godina, kako letna kino-bav~a. Tie prika`uvale najmnogu kratkometra`ni filmovi od francuska produkcija: “Napoleon Bonaparta”, “Skalila”, “Prislu`nikot Daurus” i dr. Ovaa dejnost bila razviena vo gradot i pred toa. Taka bra}ata Ta{ko i Kosta ^omu prika`uvaat filmovi u{te vo 1909 godina. Isto taka, osobeno me|u dvete svetski vojni, so ovaa dejnost se zanimavale i: Lazar Sor~ev, Mirko Stojkov, Atanas Pema, Risto Zerde i dr. Naj~esto filmovite se prika`uvale vo poznatite bitolski hoteli: “[tark”, “Grand hotel”, “Amerika”, “Bosna” i dr. Vakvata konkurencija gi terala Manakievi, dve godini podocna vo 1923 godina da otvorat novo kino vo centarot na gradot. Starite bitol~ani i denes raska`uvaat za filmovite od nivnoto vreme: “Java~i bez glava” so Rudolf Valentino, “Lukrecija Borxija” so Lijana Hajd i dr. Ova kino na Manakievi bilo gradeno so zaedni~ki kapital. Rabotelo se do 1939 godina koga bilo zafateno od golem po`ar i izgorelo so celokupnata oprema. Toa e vreme na golemata svetska kriza i neposredno pred Vtorata svetska vojna. Janaki ja napu{ta Bitola. Kinoto “Manaki” rabotelo so zaguba. I pokraj materijalnite te{kotii, Milton ne se oddeluval od foto-kamerata. Taa, sepak, mu obezbeduvala opredelena egzistencija. [to se odnesuva za kinoto toa ne mo`elo da se obnovi. Noviot zvu~en film baral skapa tehnika.

            Tuka nekade zavr{uva i ovoj nivni zafat povrzan so filmot. Po osloboduvaweto prodol`uva so fotografskata dejnost, a povremeno zastanuval zad starata i dobra “Kamera 300” koja{to, pokraj nadoa|aweto na se ponova filmska tehnika, nikoga{ ne go izneverila. Vo me|uvreme, na 6 mart 1964 godina, vo Bitola po~ina Milton Manaki. Taka zavr{uva `ivotot na ovie mnogu zna~ajni bitolski tvorci, koi posebno so umetni~kata fotografija, filmskata i kinoprika`uva~kata dejnost, ostavija golemi istoriski, umetni~ki i kulturni vrednosti, ne samo za makedonskata kinematografija, tuku i po{iroko.

            Kako traen spomen i svoeviden kontinuitet na filmskata dejnost na bra}ata Manaki, ovde, denes, se odr`uvaat nekolku filmski manifestacii me|u koi e i me|unarodniot Festival na filmskata kamera “Bra}a Manaki”, so {to Bitola stanuva i filmski grad. Interesot za sedmata umetnost e se pogolem kaj gra|anite, se razbira, ne sekoga{ so ist intenzitet. Filmot, vo kulturnata istorija na Bitola, mo`e da se re~e deka e prisuten nad 100 godini. Vo izminatiov polovina vek vo gradot rabotea nekolku kina: “Trudbenik”, “Partizan”, “Makedonija” i dr. Nositel na kinoprika`uva~kata dejnost e pretprijatieto “Grafski kina”. Vo uslovi koga novite vremiwa baraat povisok standard i vo ovoj del od kulturata, takvi ambientalni i tehni~ki uslovi poseduvaat kinosalite vo kinoto “Makedonija” i Domot na kulturata. Bitolskite qubiteli na ovaa umetnost tuka imaat mo`nost da gi gledaat i najdobrite ostvaruvawa na svetskata kinematografija, kako pokaz za zna~ajnoto mesto {to go ima i denes filmskata umetnost vo kulturata na Bitola.