DOM NA KULTURATA


            Vo izminatiot vek vo Bitola se izgradija pove}e kapitalni objekti, so koi mnogu se zgolemi prostorniot standard za nestopanskite dejnosti. Toa se slu~i i so kulturata. Po povod 25-godi{ninata od odr`uvaweto na Prvoto zasedanie na ASNOM, Sobranieto na toga{na Socijalisti~ka Republika Makedonija, so cel po{iroko da go stimulira kulturnoto `iveewe na “rabotnite lu|e i gra|anite”, vo 1969 godina, donese odluka vo pogolemite gradovi na Republikata da se izgradat vakvi spomen-domovi. Me|u prvite, vo 1980 godina, be{e pu{ten vo upotreba Domot na kulturata vo Bitola. Stanuva zbor za edna monumentalna gradba so vkupna korisna povr{ina od okolu 10.000m2. Vo kompleksot na istata se nao|a i Narodniot teatar. Taka, pod ist pokriv se najdoa dve golemi kulturni institucii. Spored proektot, na Domot mu pripa|aat 5.841m2, ili 58%, a na Teatarot - 4.122m2, ili 42%.

            Celokupniot prostor na Domot se koristi za pove}e nameni: ugostitelski del, slatkarnica, cve}arnica, disko-klub, kni`arnica, magacini i dr. Najgolemiot del slu`i za kulturni potrebi: Golema univerzalna sala so 840 sedi{ta; Mala sala za kamerni i drugi  sodr`ini so vkupno 112 sedi{ta; Izlo`ben salon so povr{ina od 219m2; Muzi~ki salon so 130m2; dve foajea za posebni izlo`bi; pet namenski mali saloni za kulturni i drugi potrebi i dr. Ovaa impozantna zgrada e moderno proektirana i opremena so najsovremena filmska, audio-vizuelna, svetlosna i druga tehnika. Toa e edna od retkite vakvi kulturni institucii vo na{ata zemja so tolkav tehni~ki i prostoren standard i golem kadrovski potencijal.

            Iako Domot e relativno mlada institucija, toj pretstavuva neodminlivo mesto za kulturnoto prezentirawe na Bitola. Ovoj svoeviden centar vo koj se sozdavaat, pokraj tradicionalnite, i novi kulturni vrednosti, osven mati~nite, se ostvaruvaat i drugi kulturni sodr`ini na razni institucii, kako kvalitetno nov izraz na sinteti~ko kulturno pretstavuvawe. Po poodredeni kulturni segmenti, Domot pretstavuva nezamenliv kulturen prostor, posebno vo javniot duhoven `ivot, ovozmo`uvaj}i im na gra|anite da bidat neposredno do vrvnite umetni~ki dostreli na kulturnite institucii od zemjata i stranstvo. Istovremeno, vo Domot se sozdavaat i avtenti~ni kulturni sodr`ini relevantni za bitolskiot prostor i mo`nost za nivna dostojna prezentacija i nadvor od Makedonija. Dosega{nata rabota na ovaa kulturna institucija poka`a deka taa dava bele`it pridones vo zbogatuvaweto na tvore~koto izvori{te na mnogu po{iroka osnova, afirmiraj}i go ovoj grad kako eden od najpoznatite kulturni centri vo zemjata. Od ovaa sredina se prezentiraat brojni kulturno-umetni~ki produktivni i reproduktivni dostoinstva na ne mal broj muzi~ki tvorci, slikari, vajari, teatarski i filmski akteri, re`iseri, folkloristi i dr.

            Dolg e spisokot na kulturnite manifestacii i mati~nite dejnosti {to se odr`uvaat i deluvaat vo ovaa sredina, vo tekot na celata godina. Taka, vo Bitola, otsekoga{ imalo vqubenici vo najnovata, sedmata umetnost - filmot. Zatoa, od festivalskite priredbi, prvo zapo~nuvame so Internacionalniot festival na filmskata kamera “Bra}a Manaki”. Sleduvaat: Detskiot muzi~ki festival “SI-DO”; Internacionalniot festival na seriozna muzika “Interfest”; Poetskiot festival “Denovi na pesna za deca Van~o Nikoleski”; Republi~kata manifestacija “Gocevi denovi” vo Bitola, kako i drugi kulturno-umetni~ki manifestacii, revii, sredbi, natprevari i sl. Tuka se odr`uvaat festivalite na narodna i zabavna pesna: “Serenada fest” i “Senator-fest” koi donesoa pove}e pesni, {to se peat i denes so uspeh.

            Vo godi{nta programska {ema na Domot na kulturata, na muzikata sekoga{ &  se obezbeduvalo edno od po~esnite mesta. Iako `anrovski nikoj vid na muzika nema odnapred opredelen pogolem prostor, sepak, klasi~nata muzika sekoga{ kaj bitol~ani predizvikuvala naglasen interes i qubopitstvo. Ovde, pred s# se misli na Operata i Baletot pri Makedonskiot naroden teatar, Makedonskata filharmonija, koncertite na Bitolskiot kameren orkestar, Godi{nite koncerti na Muzi~koto u~ili{te, u~estvoto na poznati doma{ni i svetski muzi~ki reproduktivni umetnici i ansambli od “Ohridsko leto”, “Skopsko leto” i drugi, solisti~ki koncerti na talentirani mladi muzi~ari, koncerti na narodna, zabavna, xez-muzika i sl. Prakti~no, najgolemiot del od muzi~kite manifestacii vo gradot se odr`uvaat vo Domot na kulturata.

            Likovnata umetnost, od pamtivek, ovde vo gradot pod Pelister sekoga{ imala svoi poklonici. Slikarite, vajarite, rezbarite, grafi~arite i drugite pretstavnici na ovie umetni~ki disciplini, vo ovaa sredina sekoga{ bile na cena. Vpro~em za ova, ne treba i mnogu zborovi. Potrebno e da se frli mal pogled na enterierite na profanite i votivnite spomenici na kulturata vo ovoj kraj, }e se vide so kolkva vkus, znaewe, erudicija i razvieno ~uvstvo za ubavo, ovde, se sozdavala ovaa umetnost. Vo likovniot salon i vo nekolkute drugi prostori na Domot, dosega, imaat izlagano pove}e bitolski likovni tvorci, no i onie od Republikata i stranstvo. Nekoi od likovnite manifestacii {to se odr`uvaat ovdeka, se i tradicionalni: Majskiot nastap na u~esnicite na “Maliot bitolski Monmartr”. Godi{na izlo`ba na detski crte`i na tema povrzani so narodnata kultura; Samostojni izlo`bi na ~lenovite na DLUM, kako i likovni pretstavuvawa na poznati imiwa od drugi zemji, imalo pove}e.

            Teatarskata i filmskata umetnost na domskite podiumi, odnosno filmskoto platno, tuka se sekoga{ prisutni. Posebno se brojni poklonicite na umetnosta na bo`icata Talija. Toa, se glavno mladi lu|e, i kako izveduva~i, i kako publika. So visoko ~uvstvo na prebirlivost, ovaa publika, ~esto ne {tedi aplauzi za kreativnoto na svoite vrsnici. Naj~esto, toa se nesomneni tvore~ki potencijali, koi {to doprva doa|aat vo makedonskiot teatar. So svojata agilnost i ambicioznost, mlade{ki vnatre{en bogat umetni~ki impuls, napati znaat da dolovat i poinakvo gledawe, eden sve` veter, vo tradicionalnata scenska sodr`ina i akterska igra, nezavisno dali "igraat" klasi~ni ili sovremeno tekstovi.

            [to se odnesuva za filmot, uslovite za kinoprika`uva~kata dejnost ovde se besprekorni. Golemata univerzalna sala i nejzinata tehni~ka opremenost, ovozmo`uvaat vo Domot da se prika`uvaat najgolemite filmski spektakli {to gi nudi sovremenata doma{na i svetska kinematografija. Ne e slu~ajno {to tuka rekovme deka se odr`uva i najpoznatata makedonska filmska manifestacija od me|unaroden karakter - Internacionalniot festival na filmskata kamera “Bra}a Manaki”. Vo prisustvo na golemi svetski imiwa na sedmata umetnost, bitol~ani, eve, ve]e devetnaeset pati po red, imaat mo`nost da gi vidat najgolemite filmski ostvaruvawa. Posebna privilegija za ovoj grad e i toa {to ovde se promoviraat najdobrite godi{ni ostvaruvawa na makedonskata filmska produkcija. Poslednive godini toa bea: “Pred do`dot” na Mil~o Man~evski, “Angeli na otpad” na Dimitrie Osmanli, “Xipsi mexik” na Stole Popov i dr. Pokraj redovni, ovde se odr`uvaat i drugi filmski priredbi, naj~esto vo organizacija so “Vardar-film”, Kinotekata na Makedonija, Gradskite kina od Bitola, kinoprika`uva~ite od zemjata i dr. So toa, Domot kako zna~ajno kulturno sredi{te vo gradot, &  obezbeduva zavidno mesto i na filmskata umetnost.

            Mnogu zna~ajno mesto vo dejnosta na ovaa organizacija ima literaturnoto tvore{tvo. Godi{no, ovde, se promoviraat nad triesetina novi naslovi. Se organiziraat razni literaturni manifestacii, kni`evni ve~eri, poetski sredbi, izdavawe na knigi od doma{ni i stranski avtori, nastapi na ~lenovi na Literaturniot klub “Stale Popov”, podgotovki i odr`uvawe na literaturni natprevari natprevari za deca i mladinci, oratorski ve~eri, nau~ni tribini i trkalezni masi povrzani so istorijata na makedonskata i kni`evnostite na drugite narodi i dr. Ne e mal brojot na ve}e afirmirani makedonski pisateli, koi prvite literaturni ~ekori gi pravea tokmu niz ovie formi na deluvawe na Domot. Prakti~no, tie so uspeh ja prodol`ija ubavata tradicija na postariot krug na bitolski pisateli, koi u{te vo 60-te i 70-te godini na vekov gi afirmiraa po~etocite na bitolskata kni`evna misla (Du{ko Hr.Konstantinov, Filip Kavaev, Svetozar Tasevski, Dimitar Dimitrovski-Takec, Katerina Ilieva-Nikolovska, Bogoja Tanevski, Petar Bojaxiev, Tode \orevski, Dim~e Domazetovski, Branko Vr`ovski i dr.), kako kontinuitet so literaturnoto minato na gradot.

            Vo poslednive dve decenii, kolku {to raboti ovaa kulturan institucija, se ostvareni i u{te mnogu drugi programski sodr`ini. Ne mal broj od niv i denes se aktueleni. Me|u niv, treba da se odbele`i Tribinata za op{testvena misla i praktika. Na nea se ima raspravano za najsu{testvenite pra{awa i problemi {to gi tangiraat, kulturata, umetnosta, literaturata, muzikata, filozofijata, religijata, politikata, ekologijata i sl. Ovde, svoi nastapi imaat vrvni teoreti~ari, nau~nici, profesori, afirmirani stru~waci vo ovie oblasti od zemjata i svetot.

            Imaj}i ja vo vid masovnata posetenost i interes na bitol~ani, treba da se akcentiraat, barem, u{te nekolku kulturni i drugi sodr`ini koi postojano se aktuelni i imaat svoja publika: nastani na Kulturno-umetni~ki dru{tva i ansambli, potoa baletski grupi, revii, koncerti, sve~eni priredbi i sl. [irok e spektarot na kulturnite sodr`ini {to gi ispolnuvaat scenskite i drugite prostori vo Domot vo tekot na godinata. Toa mno{tvo na formi i kulturni aktivnosti, po mnogu ne{ta, ja pravi razli~na od drugite, no zna~ajna kulturna institucija vo Bitola. Osven prezentacijata na kulturni sodr`ini, ovde ima i mati~ni dejnosti. Vo Domot rabotat pove}e ansambli, grupi, poedinci, umetni~ki rabotilnici i sli`no: po nekolku teatarski, baletski i muzi~ki grupi, literaturen klub, folkloren ansambl i se ona za koe prethodno zboruvavme. Zna~i, tuka i se sozdavaat vredni umetni~ki i drugi cenosti. Brojkata na okolu ~etvrt milion lu|e koi pominuvaat, godi{no, niz Domot kako posetiteli ili neposredni animatori na kulturni vrednosti, od koi, najgolemiot del mladi lu|e, &  go opredeluva zna~eweto i mestoto na ovaa institucija vo kulturnoto `iveewe na Bitola.