U{te
za periodot na predistorijata, naukata znae deka tuka, na ovie geografski
prostori, na koi{to se nao|a dene{na Bitola opstojuvala razviena ~ove~ka
zaednica koja ostavila tragi na edna bogata materijalna i duhovna kultura. Za
toa sekako deka postoele prirodni uslovi i bogatstva okolu Baba Planina, {irokoto
Pelagonisko Pole i Crna Reka. Iako za najstarite periodoi arheolo{kite naodi se
siroma{ni, pogolemiot del od pronajdenite 
tragi ne vodat vo postariot neolit.
Me|u niv najstara pojava e takanare~enata Velu{ko-porodinska kulturna grupa,
koja ne vodi nekade do krajot na raniot neolit. Najgolemiot del od pronajdenite
predmeti slu`ele za primitivno zemjodelstvo i sto~arstvo. Potoa sleduvaat razni
doma{ni izrabotki, grn~arski proizvodi od pe~ena glina i dr. Svoite `iveali{ta
zemjodelcite gi gradele na podignati zemjeni terasi, nare~eni "tumbi",
mogili ili sli~no (Velu{ka Tumba, Porodinska Tumba, Karamanska Tumba, Mogilska
Tumba - Sredselo i dr.)
Poku}ninata i predmetite za razni doma{ni i li~ni potrebi bile izrabotuvani od keramika, koska, drvo i drugi materijali {to mo`ele da se najdat vo prirodata. Mnogu od niv zboruvaat za duhovniot `ivot, kultnite pojavi i religioznite sfa}awa. Ima tuka primeroci od "askosi", razni grnci, ~inii, nakit, orudija i dr. Ona {to posebno voodu{evuva e ve{tata dekoracija, {to zboruva za slikarski streme`i na izrazuvawe, odnosno iska`ana potreba za istaknuvawe i na duhovnoto kaj toga{niot ~ovek. Kerami~kite sadovi so gruba i fina faktura, ukrasuvani so barbotin i impreso tehnika, potoa slikawe so bela boja na crvena osnova, samo ja dopolnuva pretstavata za smislata na toga{nite sfa}awa koi se osnovite na ubavoto.
Vo po{irokata okolina na gradot ima
golem broj naoa|ali{ta od pove}e periodi na predistorijata. Samo vo centralniot
del na Pelagonija niv gi ima nad stotina. Taka, na primer, od eneolitot se [uplivec
kaj Dolno Oreovo i 
Tumba kaj Karamani. Od bronzeno vreme se Visok Rid kaj Bukri,
Tumba kaj Kanino i Tumba kaj Radobor. Lokalitetite Visoi kaj Beranci, Saraj kaj
Brod, Bel Kamen kaj @ivojno i Slamite kaj Rape{ se od `elezno vreme. Site ovie
arheolo{ki lokaliteti vo blizinata na Bitola zboruvaat za ovoj geografski
prostor kako mnogu podatliv za su{testvuvawe na razni prastari kulturi i
razvieni predistoriski civilizacii. Ottamu, ovoj otvoren muzej na praiskonskata
tatkovina na narodite, koj e lociran vo i okolu Bitola, predizvikuva golem
interes kaj doma{nata i stranskata kulturna i nau~na javnost.
Ne e ovde prisutna samo predistorijata. Se ~ini, anti~kiot period na ovaa po~va ostavil u{te pogolemi belezi vo materijalna i duhovna smisla. U{te vo ranata antika, koga se slu~uvaat golemite Egejski preselbi, a toa e vtorata polovina na vtoriot milenium p.n.e., na ovie prostori `iveele pove}e populacii, kako {to se: Pajonci, Trakijci, Iliri, Brigi, Makedonci, Heleni i dr. So tekot na vremeto nastanuvale golemi promeni na etni~kata karta. Me{aweto na narodite i plemiwata neminovno noselo mnogu procesi na nivna me|usebna asimilacija.
Za imeto pak na Makedonija imalo
pove}e legendarni tolkuvawa. Se smeta deka toa doa|a od staromakedonskite
zborovi: makos - {to zna~i {irok (golem) i don - zemja, {to }e re~e {iroka (golema)
zemja. Spored konfiguracijata i reljefot, anti~kite avtori nejzinata teritorija
ja delele na Gorna i Dolna Makedonija, vo koja imalo pove}e oblasti. Istoriskata
nauka za osnova~ na anti~kata makedonska dr`ava go smeta kralot Perdika I
(729-678 
godina p.n.e.). Anti~kite Makedonci bile naseleni po {irokite predeli
na ju`niot Balkan do Egejskoto More i po dolnite slivovi na Bistrica, Vardar i
Struma, potoa na prostorite na dene{na Bitola, Gevgelija i Valandovo, odnosno
ranite makedonski kne`evstva Linkestida i Amfaksitida i drugite mesta od ovoj
geografski del. Najgolem podem anti~ka Makedonija dostignala vo vremeto na Filip
II Makedonski (350-336g.p.n.e.) i negoviot sin Aleksandar
III Makedonski
(336-323g.p.n.e.), podocna nare~en Aleksandar Veliki.
Paralelno so golemite politi~ki promeni na ovie geografski prostori na koi se nao|a na{iot grad, se slu~uvale i mnogu silni procesi na kulturen razvoj niz vekovite. Materijalnata i duhovnata kultura od ovie mesta i vo anti~ko vreme ne bila imuna od ona {to se slu~uvalo vo istoriskite promeni. Za ova `ivo i sugestivno ni zboruvaat bogatite arheolo{ki naodi od mnogubrojnite lokaliteti koi gi ima vo ovoj kraj. Od vremeto na anti~kiot period, tie naj~esto se vremenski ome|eni, od 6-ot vek pred na{ata era, pa navamu. Pronajdenite predmeti, dobienite soznanija za toga{niot `ivot, me|usebnite odnosi, sfa}awa i veruvawa, zboruvaat za visoki civilizaciski postignuvawa vo site oblasti na ~ove~koto bitisuvawe. Na kulturen i umetni~ki plan ima takvi tvore~ki dostignuvawa koi se razvile do stepen na op{to~ove~ki i univerzalni vrednosti. Toa se: razni kerami~ki predmeti, sadovi, oru`je, nakit, moneti i sl. ^inot na bogato daruvawe i na pokojnite vo pogrebalnite ceremonii ja potvrduva mo}ta na politi~kata vlast {to ja imale i lokalnite vladeteli. Grobovite na nivnite bliski trebalo da poseduvaat izobilstvo na vredni predmeti so originalni umetni~ki izrabotki.
Me|u pozna~ajnite ovde }e gi spomeneme naodite od grupata grobovi na golemata nekropola Crkvi{te (4.v.p.n.e.) vo blizinata na s.Beranci, kako i onie vo grobot na mesnosta Petilep. Vo petilepskiot grob bila pogrebana nekoja nepoznata lokalna princeza. Pokraj nea se pronajdeni razni vredni predmeti, kako {to se: bronzena amfora, bronzen krater, fibuli, kerami~en skifos, grivni so zmiski glavi, dve srebreni igli za kosa, |erdan od 75 jadri amforfni par~iwa, }ilibar, prsteni, kako i zlatna maska.
Nepomala vrednost imaat i naodite vo Crkvi{te. Tie se u{te eden primer kolku mnogu vnimanie im se posvetuvalo na pogrebnite obi~ai koi bile praktikuvani vo Pajonija, Pelagonija i Makedonija. Impresivno deluvaat izborite na pronajdenite predmeti: pove}e vidovi vazi, ati~ki i latenoidni, i od pove}e tipovi: kantaros, ihtija, kiliks, ojnohoa, amfora. Potoa, kantaros i situla od bronza, no i srebreni yvezdesti fibuli od maloaziski tip. Neizbe`ni se i zlatnite predmeti: |erdan so alatni privrzoci. Prekrasni se zlatnite ~olnesti obetki vo tehnika filigran i granulacija. Tuka se i predmeti od `elzo, oru`je, sadovi i sl. Interesno e kako se doa|alo do materijali, idei, znaewe, za seto toa da stigne i do ovie bitolski prostori. Se znae deka trgovijata so pobliskite, no i so podale~nite zemji bila dosta razviena. Preku Mala Azija, crnomorskite kolonii na Jonija dopiral zdivot na isto~nata civilizacija. Mnogu od tie pati{ta vodele i ovde niz Pelagonija.
Ovie krai{ta do`iveale u{te eden golem
istoriski nastan vo 167 g. p.n.e. Makedonija bila osvoena od Rimjanite, za vo
148 godina pred n.e. celosno da potpadne pod nivna vlast. Vo toj period
egzistira, samo na nepolni dva 
kilometri ju`no od Bitola, anti~kiot grad
Herakleja Linkestis. Nego go osnoval drevnomakedonskiot kral Filip II,
vo 4.v.p.n.e. Koga vo II vek pred n.e. Herakleja potpadnala pod vlasta na
Rimjanite taa dobiva u{te pogolema ekonomska i strategiska va`nost. Tuka vrvel
poznatiot rimski pat Via Egnacija kako najbliska vrska na Balkanot so aziskiot
kontinent. Po nego rimskite legii trgnuvale vo golemite pohodi kon istok. So toa
se otvora i patot na rimskite trgovci kon Orientot.
Ako za vreme na Grcisti~kiot period Herakleja Linkestis nemala nekoja pozna~ajna uloga vo pogolem ekonomski i kulturen centar, strategiskata polo`ba ja pravela zna~aen kastel, niz koj krstosuvale pove}e pati{ta {to vodele kon glavnite balkanski gradovi. Za vreme na rimskata ekspanzija taa e i poznat kulturen centar. Za ova potvrduvaat i otkrienite ostatoci na rimskiot teatar, portikot, termite, kako i mnogubrojnite dvi`ni predmeti od toa vreme.
Po 1,5 vek vladeewe na Rimjanite, ovde zapo~nuva ranohristijanskiot period (od 4. do 6. vek od n.e.). Herakleja bila i episkopsko sedi{te. Toa e u{te eden podatok za va`nosta na ovoj grad. Potvrda za vakviot visok status se Malata i Golemata bazilika i Episkopskata rezidencija. Kon krajot na 5. vek gradot bil ograben od Gotite, a eden vek podocna i od Hunite. So pobedata na hristijanstvoto i propasta na Rimskoto carstvo, anti~kite gradbi i nivniot na~in na egzistirawe ne mo`e da se vklopi vo novite `ivotni tekovi i moralno-filozofski i religiozni sfa}awa. So toa, zapo~nuva nivno postepeno propa|awe i simnuvawe od istoriskata scena. I Herakleja po~nuva da ja do`ivuva taa sudbina.
Kon krajot na 6. vek na ovie na{i prostori doa|aat slovenskite plemiwa, me|u koi najpoznati bile Dragovitite. Podocna tie se povlekuvaat kon jug i Solunskoto Pole. Kako tragi od nivnoto doa|awe vo ovie krai{ta se smeta deka se imiwata na rekata Dragor, potoa selata: Dragarino, Drago`ani i Drago{. Na ovoj prostor trajno se naselile Berezitite (Brsjacite). Tie sekako deka formirale i svoja naselba, koja pod opredeleni istoriski i drugi uslovi prerasnuva vo grad. Kade se nao|ale po~etocite na toa urbano mesto ima nekolku hipotezi: kaj mesnosta Kriva Vodenica, Bukovski grobi{ta ili na sega{noto mesto? Kako i da bilo, novata naselba morala da bide vo neposredna blizina na Herakleja, odnosno eden vid nejzino prodol`enie. Se razbira, seto toa bilo napraveno vo kontekstot na drugi istoriski, ekonomski, verski, socijalni i kulturni uslovi. Se znae deka golemite vojni ne go po{tedile ni ovoj prostor od menuvawe na stni~kata karta, izrazena preku me{awe i asimilirawe na lu|eto.
Za istorijata na na{iot grad mnogu
zna~ajni se 10. i 11. vek. Ova e vreme koga ovde silno se ~uvstvuvalo {ireweto
na hristijanstvoto i slovenskata pismenost, a posebno za vreme na u~enicite na
sv.Kiril i Metodij: sv.Klimen 
Ohridski i sv.Naum Ohridski. Toga{ vo gradot bile
izgradeni mnogu crkvi i manastiri. Vo ova vreme e sozdadena i poznatata
srednovekovna makedonska dr`ava na car Samoil. Taa opstojuvala od 976 do 1018
godina. Pokraj Prespa i Ohrid, i Bitola bila edna od negovite prestolnini. Za
toa svedo~el golemiot carski dvorec {to go izgradil vo ovoj grad. Ovde bilo i
sedi{teto na Bitolskata episkopija, koja vleguvala vo sostavot na Ohridskata
arhiepiskopija.
Negovoto carstvo po~nalo da slabee poradi vnatre{nite nedorazbirawa za podelba na vlasta. No, najgolema pri~ina za propasta e bitkata na planinata Belasica vo 1014 godina, koga vizantiskiot car Vasil II mu nanesol te`ok poraz. Pri toa okolu 15.000 vojnici mu bile zarobeni i oslepeni. Potresen od taa tragedija, carot Samuil umrel samo po nekolku meseci, vo oktomvri istata godina. Borbata za prestolot prodol`ila, so {to carstvoto brzo oslabelo. I samo po ~etiri godini, vo 1018 godina, Makedonija potpa|a pod vlasta na Vizantija. Mnogu od nastanite povrzani so golemata Samuilova dr`ava se slu~uvale vo Bitola. Ova ime na gradot, za prvpat, se sretnuva tokmu vo ovie godini, za vreme na vladeeweto na vnukot na Samuil - Jovan Vladislav vo 1017 godina.
Koga sme kaj imeto na na{iot grad,
treba da se ka`e deka kaj razli~ni 
izvori sretnuvame pove}e imiwa: Obiteq,
Botela, Butela, Butelion, Pelagonija, Bitola, Monastir i dr. Najra{ireno bilo
Bitola. Se smeta deka doa|a od staroslovenskiot zbor "obitel" {to
zna~el manastir, manastirsko mesto, manastirsko `iveali{te - op{te`itie. Kaj
pove}e narodi i denes se upotrebuva imeto Manastir ili sli~no na toa.
Vo natamo{nite nekolku stotini godini, se do krajot na 14. vek, prostorot okolu Bitola bil popri{te u{te na mnogu vojni, zbegovi i vladeewa na pove}e toga{ni dr`avi i narodi. Tuka bile Vizantijcite, Normanite, Krstonoscite i drugi. Potoa, ovde vojuvale: Epir, Bugarskata srednovekovna dr`ava, Nikejskoto carstvo, Latinskoto carstvo, Srednovekovnata srpska dr`ava i dr. Sekoj obid na ovde{noto naselenie i doma{nite feudalci da se oslobodat od bezmilosnata eksploatacija na tu|incite bil krvavo zadu{uvan.
Me|utoa, ona {to e zna~ajno za gradot e samiot negov razvoj. I pokraj se {to se slu~uvalo na istoriski, politi~ki i voen plan, Bitola stanuvala se pozna~ajno kulturno sredi{te. Vo pove}eto crkvi i manastiri, vo gradot i okolinata, imalo prepi{uva~ki centri, {to zboruva za bogata kni`evna dejnost. So razvojot na trgovijata, razmenata na stoki re~isi so site balkanski, no i nekoi evropski centri, gradot rastel i imal potreba od poznati arhitekti, slikari, muzi~ari, kopani~ari, ve{ti zanaet~ii i drugo, na koi umetnosta ne im bila tu|a. Ovde se gradele i mnogu crkvi, manastiri, konaci i sli~no, a toa baralo i opitni ikonopisci, zografi, poeti, kompozitori i sl. Ne slu~ajno, u{te vo 12. vek, arapskiot patepisec Idrisi zapi{al: "Od Ahrida do Butili na istok ima dva dena pat. Butili e ubav, prekrasen i prijaten grad".
Dolgite i iscrpuva~ki vojni {to gi vodele balkanskite srednovekovni dr`avi, ekonomski i voeno, ja namaluvale nivnata mo} za borba protiv posilnite porobuva~i koi po~nale da doa|aat i od istok. Ve}e kon krajot na 14. vek, Turcite Osmanlii po~nuvaat uspe{no da navleguvaat na Balkanskiot Poluostrov. Osobeno po bitkata na rekata Marica, vo 1371 godina, turskite vojski sistematski navleguvale vo Makedonija. Se smeta deka Bitola potpadnala pod turska vlast, po `estokite borbi i urivaweto na gradskata tvrdina, vo 1385/86 godina. Gradot bil nare~uvan so novo ime - Manastir ili poretko Tola Manastir. Istovremeno, zapo~nale i golemi etni~ki promeni. Vo gradot po~nalo, da se zgolemuva i da stanuva dominantno muslimanskoto naselenie, za smetka na hristijanskoto koe i natamu ostanuvalo pomnogubrojno vo selskite naselbi. Koristeni bile razni formi na islamizacija na tuka{nite `iteli (ekonomska prinuda, kolonizacija, represija, verska netolerancija i sl.). Za ovaa cel bile izgradeni razni novi objekti, kako {to bila: xamiite, medresite, amamite, karavan-saraite i drugo so {to gradot se pove}e dobival orientalski karakter.
So vakviot odnos, na politi~ki plan verojatno dobivale toga{nite vlasti, no na ekonomski gradot po~nal naglo da osiroma{uva. Bez golemoto zemjodelsko proizvodstvo na domorodnoto naselenie, masovnata izrabotka na zanaet~iski proizvodi, osiroma{uvawe na uslu`nite dejnosti, prekinot na pogolemiot del na trgovskite vrski so balkanskite i evropskite gradovi, Bitola po~nala da go gubi svoeto strategisko zna~ewe. Zatoa, pri krajot na 15. vek, turskata vlast po~nala da dozvoluva pomasovno naseluvawe na hristijansko naselenie. Naj~esto toa doa|alo od selata. Zapo~nuva pozasilen razvoj na trgovijata, zanaet~istvoto, {irewe na ~ar{ijata, vospostavuvawe na novi vrski so golemite evropski centri i sl. So rasteweto na ekonomskata sila na gradot, interesot na lu|eto i od drugite zemji, postojano rastel za da se raboti i `ivee vo vakva sredina. Se pozabrzano se naseluvaat i drugi etnikumi: Evrei, Vlasi, Romi i drugo, so {to Bitola po~nuva da dobiva, od 16. vek natamu, se pove}e kosmopolitski karakter. Istovremeno stanuva poznat, ne samo administrativen, konfesionalen i voen, tuku i kulturen centar na ovoj del od Balkanot.
Poradi poznatite politi~ki pri~ini i interesi, pred se na vlastite vo toga{nite sosedni balkanski zemji, na{iot ~ovek nemal mo`nosti da gi iska`uva javno svoite nacionalni ~uvstva. Makedonecot, odnosno bitol~anecot nikoga{ ne prestanal, i pokraj te{kite uslovi za tvorewe, da raboti na {ireweto na kulturno-prosvetnata dejnost. Bitola vo mnogu segmenti predni~ela na ovoj plan: pesnata, oroto, vezot, freskite, ikonite, orskata tradicija, usnoto tvore{tvo, umetni~kiot zbor (iako ~esto napi{ani so tu|o pismo), rezbata i sli~no, nikakva sila ne mo`ela da go zapre narodniot umetni~ki genij. Toa {to toj ~estopati namerno ostanuval anonimen, samo ja potvrduval svojata visoka tvore~ka vrednost i ve~nost. Bitolskite crkvi i manastiri bile klu~nite `ari{ta na na{ata kultura. Mnogu dela od bogatoto bitolsko likovno i kni`evno nasledstvo, denes, se smetaat kako edni od najcenetite eksponati vo pove}e svetski galerii, biblioteki, arhivi, privatni i dr`avni zbirki.
Svojot voshit od ubavinata na ovoj
grad ne mo`el da ne go iska`e i eden od najgolemite turski patopisci Evlija ibn
Dervi{ Mehmed Zili, mnogu popoznat kako Evlija ^elebija. Vo 1661 godina pominal
i niz Bitola. Kako eden od naju~enite lu|e na rodniot Istanbul, {etaj}i niz
gradot }e zapi{e: 
"Ovde, velat, vo vremeto na Aleksandar Veliki imalo i
eden golem hram i poradi toa mestoto e nare~eno Manastir. Se nao|a vo
Rumeliskiot ejalet. Toa e golem grad". Natamu pi{uva za mnogute
velikodostoinstvenici, za desette drveni i kameni mostovi na Dragor, za
nepovtorlivoto zelenilo na "raznovidnite stebla {to se krevaat do nebo"
na mnogubrojnite: platani, {im{iri, divi kiparisi, borovite i vrbite. No i za
mnogute hramovi, 47-te gradbi pokrieni so silno olovo, potoa: bezistenot,
40-te kafeani, 900-te du}ani, novite i moderni ku}i, kako i za bitol~ani
za koi veli deka se odli~ni retori~ari i govornici, "so slobodni maniri,
prijatni i simpati~ni".
Niz dolgoto petvekovno ropstvo Bitola do`ivuvala mnogu te{ki momenti, padovi, preselbi i doselbi, no i svetli momenti. Ovde se slu~ile golem broj zna~ajni nastani, donesuvani bile golemi odluki koi ~esto go menuvale tekot na istorijata na po{irokite evropski, ne samo balkanski, prostori. Od krajot na 18-ot vek, do prvite godini na 20-ot vek, zaedno so Carigrad i Solun, po svoeto gradsko renome, Bitola se sporeduvala so pove}e evropski centri. Devettnaesetiot vek e vreme koga Turskata imperija po~nala osetno da slabee. Centralnata vlast te{ko mo`ela da vladee, voeno i polit~iki, tolkav golem prostor. Razni lokalni grupi i voda~i, pqa~ka{ki bandi i poedinci, se odmetnuvale po selskite naselbi i slabo za{titenite gradski sredini teroriziraj}i go tamo{noto naselenie.
Od sredinata na minatiot vek, ne samo od ekonomski, tuku i od pri~ini na nesigurnost, golem del od makedonskoto selsko naselenie doa|a vo gradot. Se razbira, imalo i drugi novi `iteli koi bile privle~eni od gradot. Pri~ini za toa imalo pove}e. Na ova treba da se nadodadat i se pozasilenite politi~ki i verski propagandi na sosednite balkanski i drugi zemji od Evropa. Site tie novodojdenci, vo gradot, ~uvstvuvale nekoja pogolema li~na i materijalna sigurnost. Na takov na~in Bitola se pove}e dobivale obele`je na makedonski grad.
Ona {to se slu~uvalo so Imperijata i nevolite na Bolniot na Bosforot, se pove}e go predizvikuvale interesot na golemite evropski i balkanski` zemji da bidat prisutni, i oficijalnio, ovde vo Bitola. Zo{to tokmu tuka, se znae, se o~ekuvalo vo ovoj najrazvien centar da se kroi del od istorijata za narednite vekovi na Balkanot. Na ova tolku zna~ajno i ~uvstvitelno strategisko podra~je na Evopskata Turcija, od re{avaweto na takanare~enoto Isto~no pra{awe zaviselo zadovoluvaweto na protivre~nite interesi na pove}e zemji od Evropa. Krucijalnoto pra{awe bilo vrzano za Makedonija. Starite smetki za {to podobra pozicija vo poznatite sferi na vlijanija vo globalnata golema politika se o~ekuvalo da kulminiraat so podelbata na Imperijata.
Zatoa, vtorata polovina na 19-ot i prvata decenija na 20-ot vek Bitola gi pre~ekuva i kako "konzulski grad". Svoi diplomatski pretstavni{tva otvoraat re~isi site golemi evropski i nekoi balkanski zemji. Od nekoga{niot relativno miren poznat balkanski grad, kade se sudrile i usoglasile zapadnoto, orientalnoto i slovenskoto sfa}awe za `ivotot, na voenostrate{kata mapa gradot stanuva klu~no mesto za re{avawe i na svetskite problemi, popri{te na diplomatski igri, voeni intrigi i interesi. Zafateno od novite odnosi, ponazad ne ostanuva ni sekojdnevniot `ivot na bitol~ani. Po~nalo da se `ivee na moderen, evropski na~in. Brzo se prifa}aat novite naviki i maniri, vo me|usebnata komunikacija, umetnosta i modata. Na isto~ni~koto i zapadnoto milje kako da po~nalo da im odyvonuva vremeto. Ova se, dotoga{, najbrilijantnite godini od postoeweto na Bitola.
Isto taka, vo ova vreme Bitola e eden od najzna~ajnite makedonski centri vo koj {to se slu~uvaat mnogu nastani povrzani so nacionalnoosloboditelnoto dvi`ewe vo Makedonija. Paralelno so razvojot na gradot, rastela i svesta za organiziranata borba i svesta za sozdavawe na sopstvena, makedonska dr`ava. Tuka se vr{ele mnogu od podgotovkite za osloboduvawe od vekovnoto ropstvo. Pove}e makedonski revolucionerni dejci `iveele, rabotele ili prestojuvale na ovoj teren, vo gradot i selata, organiziraj}i go naselenieto za narodno vostanie: Damjan Gruev, \or|i Sugarev, Pere To{ev, \or~e Petrov, Nikola Petrov-Rusinski i u{te mnogu drugi. Dvaesetina dena, vo 1901 godina, prestojuval i Goce Del~ev. Rabotej}i na podgotovkite za Vostanieto, posebno uka`al na opasnostite od stranskite propagandi, koi{to podocna se poka`ale kako mnogu to~ni.
Pogolemiot del od nastanite povrzani so Ilindenskoto vostanie se povrzani so Bitola i Bitolsko. Kako {to e poznato, toa se dignalo na 2-ri avgust, 1903 godina, samo na pedesetina kilometri odovde - vo Kru{evo, a podocna se pro{irilo i vo drugi gradovi niz Makedonija. Iako Kru{evskata Republika traela samo 10 dena i Vostanieto bilo surovo zadu{eno od mnoguiljadnata turska vojska, toa silno odeknuva vo evropskata javnost. Negovite tvorci i u~esnici gi ispi{aa najsvetlite stranici od ponovata makedonska istorija. So nego se poka`a cvrstata re{enost na narodot, na gra|anite koi `iveeja vo Makedonija, bez razlika na vera i nacionalna pripadnost so demokratska orientacija, deka samo so organiziran voen otpor mo`at da se oslobodat od tiranijata i da `iveat vo slobodna makedonska dr`ava. Zatoa, slobodoqubivite i demokratskite raspolo`eni sili vo svetot im dadoa poddr{ka na vostanicite.
Po Vostanieto polo`bata vo Makedonija stanuva u{te pote{ka. Vrz neza{titenoto naselenie vr{eni se brojni zlodela od strana na onie sili na koi im odgovaral ba{ibozukot. Tuka se i raznite odmetni~ki vooru`eni ~eti, plateni~ki grupi i poedinci, koi {to, naj~esto bile pomagani od nekoi stranski propagandi. Bitola i Bitolsko bile vistinska arena na krvavi presmetki vo koi stradale nedol`ni lu|e. Mnogu poznati revolucioneri od ovoj kraj, po Vostanieto, bile `rtvi na toj teror.
Nabrgu doa|a Mladoturskata revolucija vo 1908 godina. Slobodoqubiva Bitola mnogu o~ekuvala od Hurietot. Pove}e vostani~ki ~eti se pridru`ile kon Mladoturcite da ja proslavat slobodata. Me|u Mladoturcite bil i Mustafa Kemal - Ataturk, osnova~ot na idnata moderna Turcija. Vo toa vreme toj se {koluval vo voenata gimnazija vo Bitola. Narednite nekolku godini, poradi povisoki interesi kaj nekoi od Golemite sili i se u{te prisutniot nacionalizam vo odredeni krugovi na Mladoturcite, kako i propagandite na balkanskite zemji, propadnale barawata na makedonskoto naselenie za sloboda, svoi u~ili{ta i avtonomija. Naprotiv, po Balkanskite vojni (1912-13 godina), so Bukure{kiot mir (1913), Makedonija e raspar~ena na ~etiri dela. So nego i Bitola potpadnala pod srpska vlast.
Za na{iot grad i ovoj mir ne donesol ni{to novo. Samo po dve godini (1915-16 godina), ovde se vodat naj`estokite borbi vo Prvata svetska vojna pome|u Centralnite sili (Germanija, Avstro-Ungarija i Bugarija) i Antantata (Francija, Rusija, Srbija i dr.). Najgolemi borbi se vodeni kaj Sko~ivir, Kajmak~alan i Pelister. Gradot nekolkupati pa|al od edni vo drugi race. Postojano bil bombardiran, poradi {to e nare~en grad heroj - vtor Veden. Re~isi celiot bil razurnat. Na krajot od 1918 godina, od prika`aniot najubav grad na ovoj del od Balkanot ostanale samo urnatini. Po zavr{uvaweto na vojnata Bitola, kako i cela Vardarska Makedonija, ostanuva vo sostavot na Kralstvoto SHS.
Periodot me|u Prvata i Vtorata svetska vojna za gradot ne donesuva ni{to novo. Od nekoga{niot gradski sjaj na Bitola ostanale samo spomenite za starite dobri vremiwa koga taa bila golem krstopat za ovoj del od Balkanskiot Poluostrov. Doa|a u{te edna u{te postra{na svetska voena avantura. Na 9 april, 1941 godina gradot e okupiran od germanskite fa{isti~ki vojski. Tuka, spored prethodniot dogovor so Germanija, kako nejzini sojuznici vo Vtorata svetska vojna, vleguvaat bugarskite vojski. So niv pristignuva i potrebniot administrativen aparat, policija, prosveta i sl. Gradot povtorno trebalo da `ivee drug `ivot, vo voeni uslovi.
Ova e vreme koga makedonskiot narod ja
vodi svojata Narodnoosloboditelna vojna, na stranata na antifa{isti~kata
koalicija. Se {iri partizanskoto dvi`ewe. Zapo~nuva masovna narodna podr{ka za 
osloboduvawe na zemjata. Vekovniot son za slobodna makedonska dr`ava po~nuva da
stanuva stvarnost. Na 4-ti noemvri 1944 godina, borcite na Sedmata makedonska
narodnoosloboditelna brigada pobedonosno vleguvaat vo Bitola. Po zavr{uvaweto na
vojnata, koja e edna od najzna~ajnite za na{iot narod, Makedonija za prvpat vo
svojata ponova istorija, dobiva sopstvena dr`ava. Za nejzinata sloboda `ivotot
go polo`ija na oltarot za slobodata na sopstvenata tatkovina okolu 25.000 `rtvi.
Od niv, golem broj bea bitol~ani. Po osloboduvaweto zapo~nuvaat ubavite stranici
od `ivotot na Bitola, koi{to traat do dene{ni dni.
