BIBLIOTEKARSTVO

         Kako grad so bogata kulturna istorija Bitola ima dolga tradicija vo oblasta na bibliotekarstvoto. Najdale~nite koreni na ovaa dejnost treba da se baraat u{te vo dale~nite IX i X vek, koga na ovie prostori se ~uvstvuvala misijata na seslovenskite prosvetiteli, solunskite bra}a sv.Kiril i Metodij. Poznato e deka po~etnite ~ekori na slovenskata pismenost se praveni i vo ovoj del na Zapadna Makedonija, vklu~uvaj}i go i ovoj na{ prostor na Bitola i Bitolsko. Zapo~natoto golemo prosvetno i kulturno delo go prodol`uvaat nivnite u~enici sv.Kliment i sv.Naum koi poteknuvaat i dolgo rabotele vo Ohrid i oblasta (Kutmi~evica koja se smeta deka se nao|ala na ovie geografski prostori).

            Bra}ata Kiril i Metodij ja oformuvaat slovenskata azbuka, sozdavaat slovenski literaturen jazik na koj gi preveduvaat od gr~ki na slovenski neophodnite bogoslu`beni i drugi knigi, za da mo`at uspe{no da go zavr{at svoeto epohalno delo. Novosozdadenata, nivna, azbuka bila glagolicata - edno sosema novo i kreativno pismo, mnogu razli~no od kirilicata. Isto taka, svetite bra}a go kodificirale i prviot literaturen slovenski jazik, poznat pod imeto staroslovenski ili starocrkovno slovenski. Temelot za toj jazik bile ju`nomakedonskite govori od solunskite sela: Suho, Zarova, Visoko i dr. Ovoj jazik opstojuval nekade do XII vek. Od nego se za~uvani tragi vo za~uvanite rakopisi na: Bitolskata plo~a, Bitolskite listovi, Bitolskiot triod i dr.

            Po smrtta na bra}ata Kiril (869 god.) i Metodij (885 god.), najistaknati nivni u~enici se Kliment Ohridski i Naum Ohridski. Vo 886 godina Kliment ja osnova pro~uenata Ohridska kni`evna {kola, vsu{nost prviot Slovenski univerzitet, inaku poznat kako Klimentov univerzitet koj imal okolu 3.500 u~enici. Toj vo ovaa {kola ja primenuval glagolskata azbuka kako nasledstvo od svoite u~iteli Kiril i Metodij. Naum edno vreme bil vo isto~nobugarskata Preslavska {kola, vo koja, pak, se neguvalo kirilskoto pismo, a potoa se vra}a vo Ohrid. Tragi i od ova pismo mo`ele da se najdat i vo Zapadna Makedonija. Od XI vek natamu, glagolskoto pismo s# pove}e, mu otstapuva mesto na kirilskoto pismo. Pokraj Ohrid, Bitola bila vo centarot na site ovie kulturno-prosvetni nastani, za {to zboruvaat za~uvanite golem broj kni`evni spomenici.

            Paralelno so prosvetitelskata i kni`evnata dejnost na nivnata {kola, Kliment i Naum razvivaat {iroka aktivnost za otvorawe na mnogu crkvi i manastiri vo pove}e mesta. Podocna, toa go pravat i nivnite sledbenici. Site ovie hramovi ne bile samo za religiozni potrebi, tuku tie stanale `ari{ta na na{ata kni`nina, pismenost, umetnost i kultura. Pri~inata za vakvite potfati se znae - slovenstvoto i pravoslavieto bile pred golemo isku{enie. Ottamu, verojatno i onie sedumdesetina crkvi i manastiri vo Bitola pri krajot na XIV vek. Vo niv imalo plejada tvorci, golemi biblioteki, slikarski, zogragski i kopani~arski umetnici, vrvni prepi{uva~ki {koli, zna~ajni preveduva~i i poligloti, nadareni muzi~ari i sl. Mnogu mo}ni srednovekovni dr`avi ovde vodele krvavi vojni za prevlast. Vo takvi uslovi crkvata i religijata odigruvaat mnogu zna~ajna uloga vo za~uvuvaweto na sopstveniot identitet na na{iot narod.

            Najbogata kni`nina se razviva za vreme na silnoto makedonsko carstvo na Samoil vo krajot na X i po~etokot na XI vek. Bitola bila edna od negovite rezidencijalni prestolnini. Vo ova vreme se oformuva i Ohridskata arhiepiskopija, koja pokraj crkovnata nadle`nost, se gri`ela i za kulturniot razvoj na sopstveniot etnos. Po propasta na Samoilovoto carstvo, niz natamo{nite dolgi ropstva, makedonskiot narod, sepak na{ol sili da za~uva barem eden del od bogatoto kni`evno nasledstvo. Mnogu od nego e razgrabano, odneseno vo tu|i zemji, uni{teno ili skrieno. No, onoj del koj e so~uvan ili za koj {to posredno se znae negovoto poteklo, jasno zboruva za kakva golema vrednost stanuva zbor. I taka so vekovi, knigata kako najdobar svedok na vremiwata, nekoj ja sozdaval so posebna gri`a i pietet, a drugi ja uni{tuvale. Sepak, barem kaj eden del od lu|eto pobeduval zdraviot rezon. Zapo~nuva gri`ata taa da se ~uva i za idnite pokolenija.

            Bitola ima mnogu dolga, so vekovi poznata, tradicija da bide hranili{te na pi{aniot zbor, na rakopisnoto nasledstvo, na vrvnoto bibliotekarstvo. Negovite po~etoci mora da se baraat vo mnogubrojnite crkovni i manastirski biblioteki u{te vo srednite vekovi. Vo tie dramati~ni istoriski vremiwa, vo koi mnogu raboti se merele so prokletstvoto na proleanata krv, na makedonskiot monument na sebeprepoznavawe, nasilni ili prirodni, se prisutni vlijanijata i na drugite kulturi: docnorimskata, ranovizantiskata, paleolo{kata, komnenskata, bugarskata, srpskata, islamskata i dr. Osnovna pri~ina za vakviot odnos e dominacijata na hristijanstvoto od Istok i politi~kite interesi na odredeni vladeteli da gledaat svoj interes vo propagiraweto na zaedni~ki duhoven `ivot, koj ne mo`el, a da ne bide vidliv i vo manastirskoto rakopisno nasledstvo. Ova ne zna~i deka ne postoel streme` kaj na{iot narod za istaknuvawe na svojata etni~ka, jazi~ka i verska pripadnost. Od dene{na kodovna distanca na vreme, pokraj jazi~nite redakcii, treba da se imaat vo vid i tie interesi.

            Bitolskoto srednovekovno, a i podocne`no bibliotekarstvo i voop{to kni`evnata tradicija, ne mo`ele da go odminat i ova premre`e. Vo temnite manastirski skriptoriumi, na na{ite prepi{uva~i i tvorci na originalni dela, nezavisno od svojata visoka doblest, verojatno im bilo stra{no te{ko da gi sovladaat i ovie prepreki. Me|u najpoznatite ovde{ni manstiri koj ima bogata biblioteka e onoj vo s.Bukovo, Sv.Preobra`enie Gospodovo, vo neposredna blizina na gradot. Za nego se zboruva vo Zografskiot spomenik od 1527-1728 godina, a bil obnoven vo 1837 godina.

            Vo 1855 godina vo Bukovo doa|a na pomin Jordan Haxi Konstantinov-Xinot. Toj zabele`al deka vo manastirot imalo pove}e od 20 tovari knigi, slovenski rakopisi, no nekoj sve{tenik gi uni{til. Isto taka, vo 1865 godina, tuka pominal ruskiot slavist, kalu|er, arhimandrit i mnogu u~en ~ovek Antonin Kapustin. Toj pi{uva deka na tavanot od manastirot, skrieni, gi videl i slednite knigi: ^etvoroevangelie - pi{uvano na pergament; Prolog za mesec septemvri, noemvri i dekemvri; Minej za mart od XVI i XVII vek; Minej za noemvri i Oktoih pe~aten vo 1589 godina.

            Malku podaleku od Bitola, na triesetina kilometri, se nao|a manastirot "Sv.Jovan Prete~a - Slep~e" kaj istoimenoto selo, Demirhisarsko. Izgraden na prethodni, stari, osnovi vo XIV vek. Za nego se znae deka bil eden od najzna~ajnite kulturni centri vo ovoj del na Makedonija. Imal bogata biblioteka, aktiven skriptorium i golem broj u~eni monasi. Mnogu od tie knigi, denes, se nao|aat vo najgolemite svetski biblioteki, kako najvredni kni`evni spomenici (Moskva, Sankt Peterburg, Sofija, Zagreb, Belgrad, Kiev, Plovdiv i drugi mesta). Me|u niv e i poznatiot Slep~enski apostol od XII vek, otkrien od ruskiot slavist Viktor Grigorovi~ vo 1845 godina, tokmu vo ovoj manastir. Negovi delovi se ~uvaat vo spomnatite gradovi na Rusija, Bugarija i vo drugi mesta. Vo vek, otkrien od ruskiot slavist Viktor Grigorovi~ vo 1845 godina, tokmu vo ovoj manastir. Negovi delovi se ~uvaat vo spomnatite gradovi na Rusija, Bugarija i vo drugi mesta. Vo XVI vek, ovde rabotele pove}e kni`evnici me|u koi i: Visarion Debarski, Pahomij Slep~enski, Matej Slep~enski i dr.

            Vredni rakopisi poseduvale i drugite manastiri okolu Bitola kako {to se onoj vo: s.Trnovo, s.Magarevo, s.Drago{, s.Paralovo, s.Capari i dr. Se razbira, so ova ne se iscrpuva spisokot na ova bitolsko rakopisno nasledstvo. Po~nuvaj}i od vremeto na sv.Kliment Ohridski, pa navamu, toa bogatstvo e sistematski razgrabuvano, uni{tuvano, prenesuvano, prodavano i noseno vo svoite zemji od strana na razni sobira~i na starini, pa, duri toa go pravele poznati slavisti. Se smeta deka denes od Makedonija vo stranskite biblioteki i kaj poedinci ima golem broj mnogu vredni knigi, od koi ne mal del se od Bitola i Bitolsko. Me|u ova na{e neprocenlivo bogatstvo, ima i takvi dela, koi vleguvaat vo riznicata na svetskoto kulturno nasledstvo.

            Trebalo da pomine re~isi eden milenium, pa od vtorata polovina na XIX vek, koga bitolskite trgovci gi ispra}ale da u~at svoite sinovi vo evropskite centri, potoa da po~ne posilno da se izrazuva nacionalnata svest za potrebata od gradewe na sopstven kulturen identitet, pa i na kni`evnoto nasledstvo, na knigata voop{to, da im se posveti potrebnoto vnimanie. Dolgite ropstva vo prethodnite vekovi ne davale mo`nosti ova golemo bogatstvo da izleze na videlina.

            Inaku, za Bitola kako poznat administrativen i voen centar u{te vo tursko vreme, ne bil nepoznat interesot za knigata. Ima nekoi soznanija deka u{te vo dale~nata 1430 godina ovde bila otvorena prvata Osmanska biblioteka vo koi se ~uvala vredni teolo{ki knigi i skapoceni rakopisi.

            Evrejskite doselenici vo Bitola, isto taka, na bibliotekarstvoto mu posvetuvale mnogu vnimanie. Se znae deka vo sekoja evrejska op{tina i sinagoga imalo i biblioteka. Prvite knigi bile od Portugalija i [panija. Toa glavno bile knigi za verska pouka. Talamudot se ~ital u{te od najmladi godini. Se pi{uvale i originalni dela. Bitolskiot rabin Jozef Ben Lev (1502-1588 god.) bil i poznat pisatel. Negovite dela bile pe~ateni vo Carigrad, Venecija i Amsterdam. Podocna se pojavuvaat i drugi pisateli: Jakov Ben Jehida, [abitaj Sada, [elomo Morsa, Jakov Isosor Izrael i dr.

            Bitola vo minatiot vek imala, navistina, organizirano bibliotekarstvo. Re~isi site zemji koi imale svoi konzulati, organizirale i javni biblioteki: francuska, angliska, evrejska, gr~ka, bugarska, srpska biblioteka i dr. Prvoto slovensko ~itali{te zapo~nalo da raboti na 8 juni 1860 godina. A, makedonskite prerodbenici, u~iteli i revolucioneri ja otvoraat svojata prva biblioteka vo 1894 godina. Interesot za knigata stanuval s# pogolem. Vo gradot postoele i pove}e privatni biblioteki. Novite op{testveno-politi~ki i kulturni uslovi &  ovozmo`uvale na makedonskata gra|anska klasa po{irok prostor i za kulturno deluvawe me|u masite. Vo novootvorenite biblioteki i ~itali{ta imalo masovna posta. So toa tie stanuvaat `ari{te na makedonskata kultura i prosveta. Tie bile edinstveni mesta kade mo`elo da se ~itaat knigi, vesnici i sli~no na razni jazici. Od stranskite zemji, posebno vo Bitola bila aktivna francuskata katoli~ka misija. Taa u{te vo 1856 godina otvora ma{ko u~ili{te, a vo 1903 godina i `ensko u~ili{te. Vo niv u~ele deca od site nacionalnosti i konfesii. Preku ovie institucii se popularizirala i knigata, a so toa i francuskiot jazik koj bil {iroko prifaten vo gradot.

            Poradi poznatite politi~ki pri~ini, do Vtorata svetska vojna bitolskite biblioteki i ~itali{ta ja izgubile onaa uloga {to ja imale vo prethodniot vek. Nivniot broj bil neznaten. I onie {to postoele, glavno im slu`ele na stranskite propagandi. Me|utoa, i vo vaka te{ki uslovi, naprednoto bitolsko gra|anstvo nikoga{ ne prestanalo da se bori za sopstven kulturen napredok, i preku knigata.

            Treba{e da dojde osloboduvaweto na Bitola vo noemvvri 1944 godina, da zavr{i Vtorata svetska vojna, pa da zapo~ne edno novo vreme i za na{iot grad, a so toa i zabrzaniot razvoj na bibliotekarstvot kako neodminliv del na edna vakva kulturna sredina kakva {to e bitolskata. Ve}e na 25 mart 1945 godina, so re{enie na toga{niot Gradski naroden odbor - Bitola, e osnovana prvata povoena Narodna biblioteka i toa samo so 300 knigi. Nabrgu toj mal kni`en fond brzo se zbogatuva. Paralelno so nabavkata na knigi, vesnici, spisanija i drugo, od 1954 godina Gradskata biblioteka dobiva i drugi funkcii, odnosno deluva i kako depozitna biblioteka. So vakvata zakonska obvrska za izdava~ite od sekoja pe~atena kniga zadol`itelno da se dostavuva depoziten primerok i do ovaa biblioteka, zna~itelno i kontinuirano se zbogatuva nejzniot kni`en fond, kako od monografski, taka od periodi~en i drug vid na bibliote~en materijal.

            Vo tekot na vremeto Gradskata biblioteka postojano se razviva i na organizacionen plan. Formirani se u{te detska, podvi`na i reonski biblioteki vo pogolemite op{tinski centri: Bistrica, Novaci, Kukure~ani, Capari, Bukovo i drugi selski naselbi, kako i vo mesnite zaednici: "Jeni Maale", "Stevo Patako", "Ko~o Desano", "^inaro" i dr. Zna~aen ~ekor vo razvojot na ovaa kulturna institucija e napraven vo 1960 godina. Toga{ e donesen prviot zakon za bibliotekite na SR Makedonija. So nego, Gradskata biblioteka prerasna vo Mati~na biblioteka. Toa be{e u{te eden golem ~ekor napred vo {ireweto na bibliote~nata mre`a i obvrskite {to stoeja pred bitolskite bibliotekari, kako {to se: vr{ewe stru~en nadzor vo site biblioteki, stru~no usovr{uvawe na bibliote~niot kadar, me|usebna razmena, nabavka i stru~na obrabotka na materijalite, vodewe evidencija i sl. Prilog za zbogatuvawe na bibliote~nata aktivnost dava{e i podvi`nata biblioteka, so {to se ovozmo`i knigata da stignuva do najoddale~enite ~itateli.

            Za da se za~uvaat od zaboravot na vremeto lokaciite i zgradite vo koi {to be{e smestena Bibliotekata, kako i prostornite uslovi vo koi nekoga{ se rabote{e vo ovaa poznata bitolska kulturna ustanova, ovde }e go zabele`ime i toj del od nejziniot razvoj, po onoj redosled, vremenski kade bila locirana istata: prvo, vo hotelot "Turist" nasproti Domot na kulturata; potoa vo zgradata na Osnovnoto u~ili{te "Kliment Ohridski", dene{noto "Goce Del~ev"; sleduva{e preselbata vo restoranot "Rojal", nasproti restoranot "Korzo" i kni`arnicata "Kultura"; eden period (do 1954 god.) be{e vo zgradata na toga{niot Pionerski dom na sega{noto mesto kade se nao|a Domot na kulturata; od 1954 do 1974 godina vo zgradata na sega{niot Op{tinski sindikat; od 1974 do esenta na 1982 godina vo adaptiranoto Hirur{ko oddelenie na Starata bolnica. Vo me|uvreme se izvr{i dopolnitelna adaptacija na postojniot prostor i dogradba na noviot del, so {to za podolgo vreme se re{i prostornoto pra{awe, na zadovolstvo na site qubiteli na knigata i po~ituva~ite na bitolskata kultura. Treba da se zabele`i u{te edna zna~ajna godina, a toa e 1980-tata, koga e formiran Bitolskiot univerzitet. Toga{ stanuva i univerzitetska biblioteka.

            Denes, Mati~nata i univerzitetska biblioteka "Sv. Kliment Ohridski" - Bitola gi ima site potrebi i uslovi {to gi bara sovremenoto bibliotekarstvo: kompjuterski sistem, visokostru~na obrabotka na kni`niot fond, vklu~enost vo Internet mre`ata, mo`nost da vr{i vrvna za{tita i reprografija i sl. Vsu{nost, MUB e sovremeno oblikuvan bibliote~en informativen centar, organiziran soglasno va`e~kite svetski standardi vo ovaa oblast. Celokupnata stru~na obrabotka na fondovite se vr{i avtomatizirano. Bibliotekata raspolaga so nad 160.000 monografski publikacii, nad 1.400 periodi~ni publikacii od koi 400 se tvrda kopija, a ostanatite 1.000 naslovi se smesteni na CeDe-rom bazi. Ova e eden del od li~nata karta na ovaa mnogu zna~ajna institucija, tolku mnogu va`na za razvojot na kulturniot i voop{to na duhovniot `ivot na Bitola.