Koga se zboruva za kulturata na eden grad kakov {to e Bitola, neodminliva potreba e da se vidi kako e postavena osnovata na naselbata. Niz svojata dolga istorija gradot pretrpel dosta promeni i vo ovoj negov del, za{to trebalo da se zadovolat mnogu potrebi {to gi nalo`uvala konkretnata situacija. Sepak, osnova na negovata urbanizacija, glavno, bila rekata Dragor, a podocna Bezistenot, Gradskiot ~asovnik i sl. Razvojot na ovoj `iv organizam sekoga{ ja nosel istoriskata sudbina na vremeto vo koe trebalo ne{to da se planira i gradi. No, nezavisno od `elbite na poedinci i objektivnite potrebi, sekoga{ se trgnuvalo od opredelbata da se gradi, da se sozdava gradska naselba. Vakvata `elba na urbanistite, zapo~nuva mnogu podocna, koga po~nale da go planiraat `ivotniot prostor na gradot po primerot na golemite evropski centri, osobeno od minatiot vek, pa navamu.
Planskata gradba sfatena vo dene{na
smisla na zborot, za Bitola, zapo~nuva duri vo 1929 godina, za do denes da bidat
izraboteni sedum urbanisti~ki planovi. Vo osnova se planira, vo uslovi na
normalen razvoj na gradot, od sega{ni okolu 80.000 `iteli, vo po~etokot na
tretiot milenium, toj da porasne ne{to pove}e od 85.000 `iteli. Vo ovaa nasoka
se zacrtani i tri osnovni funkcionalni zoni: stanbena zona - re~isi vo site
pravci, so akcent na zapadniot del; rabotna ili industriska - pod `elezni~kata
linija; i zona zelenilo, sport i rekracija - vo ju`niot del, okolu Gradskiot
park, Gradskoto {etali{te, Tumbe kafe, kako i na zapad kaj mesnosta Dovlexik.
Soobra}ajnicite, poradi neplanskata izgradenost na terenot, i natamu ostanuvaat
so razli~na propusna mo}, vo korist na onie vo nasoka istok - zapad, za smetka
na sever - jug.
Poradi kulturolo{kite potrebi i namenata na ovoj tekst, so poseben naglasok, }e se zadr`ime na bitolskata arhitektura, osobeno na onie gradbi koi {to nosat pe~at na vremeto vo koe se izgradeni. Vo osnova, bitolskata arhitektura gi zadovoluva po{irokite kriteriumi kako proizvod na kulturniot raste` na op{testvoto, prika`uvaj}i go negoviot na~in na `ivot i {irina na razvoj za odredeniot prostor i vreme. Po primerot na poznatite evropski gradovi so koi naj~esto se op{telo, Bitola bila poznat centar na modernata civilizacija vo koj {to materijalnoto i mentalnoto bogatstvo ovozmo`uvale visok komfor na `iveewe. So toa se sozdavani i takvi graditelski vrednosti koi otsekoga{ nosele presti`ni funkcionalni, grade`ni i estetski vrednosti so koi ovoj del od makedonskata kultura si obezbeduva visoko mesto vo graditelskoto nasledstvo.
Ovaa arhitektura gi nosi site belezi na novoto i modernoto za periodot koga se gradelo. Vo eden del od niv, naj~esto onie koi slu`ele za verski i individualni potrebi, se ~uvstvuva vlijanieto i na orientalnoto grade`ni{tvo. Me|utoa, mnogu na{i majstori, arhitekti i drugi rabotnici od ovaa oblast, izveduvale objekti vo razvieniot svet. Ona {to tamu go videle i nau~ile ne mo`ele a da ne go primenat i "vgradat" vo ovde{nite objekti. Na{ata graditelska tradicija e poznata za po{irokite balkanski prostori, pa i za onie od mnogu podaleku. Pri toa, kolku im davala na gradbite svoj pe~at, u{te pove}e prifa}ala s# {to e estetski poubavo i pofunkcionalno, zbogatuvaj}i go sopstvenoto iskustvo. Taa vrska pome|u tradicionalnoto, pred s# vo gradbata na makedonskata ku}a, i iskustvoto na drugite, porazvienite sredini, ovozmo`ila bitolskata gradba da ima svoi originalni re{enija, avtenti~ni graditelski zafati za maksimalno i prakti~no iskoristuvawe na prostorot, vidot na materijalot i cenata na ~ineweto na objektot, kako za eksterierot, taka i za enterierot.
Koga zboruvame za vistinski obele`ja
na bitolskata arhitektura, na bitolskata stara ku}a, onaa na koja &
se voshituvale i graditeli od svetski glas, pred s# mislime na so vekovi
za~uvanite re{enija {to gi neguvalo na{eto graditelsko pismo. Niv gi ima pove}e.
Samo za ilustracija }e nabroime nekoi od niv: prekrasnite i bogato ukraseni
drveni ~ardaci, dlaboko zase~enite tremovi, strei oblo`eni so drvo, drveni i
estetski obraboteni op{ivki na prozorcite, upotreba na bogata
ornamentika od drvena plastika, razigrani pokrivi; izgradeno ~uvstvo za
pravo na "ava", sonce, nebo, {iroka panorama; lesna skeletna
konstrukcija, nadvore{nost koja pri prviot pogled budi nekoe dlabinsko vnatre{no
zadovolstvo od ubavinata na objektot i sli~no.
Se razbira, ova ne zna~elo da se vrati vremeto nazad. Tuku kako da se napravi uspe{na graditelska sinteza me|u vrednoto {to gi nadminalo vekovite i novoto, korisnoto, koe neminovno doa|a kako nov kvalitet vo ~ovekovoto `iveewe, so napor da se so~uva sopstveniot graditelski identitet. Vo sprotivno, sekoja nekriti~na tu|a kopija, plagijat i epigonstvo mo`e da bide duhovna nemo} od koja }e ima golema {teta edna poznata graditelska tradicija kakva {to e na{ata. Ova prepoznatlivo bogatstvo izvira od pradedovskoto zanaet~isko znaewe i umeewe koe ~esto se grani~i so umetni~kite dostreli na vrvnata arhitektura. Toa ima svoj koren, svoj dlabok kamen-temelnik na makedonskoto bitie {to proizleglo od prirodnite karakteristiki, od genot na na{ite prethodnici koi uspeale da go povrzat sopstveniot mentalitet, vekovnata tradicija, poznatata duhovna simbioza na mnogute kulturi i du{evni trepeti od ova podnebje, do koe stignuval topliot mediteranski zdiv na mnogu civilizacii.
Koga zboruvame za stilskite obele`ja na bitolskata arhitektura pred s# mislime na gradbite od minatiot i ovoj vek. Se znae, toa e vreme koga izrasnuva bogata gra|anska klasa, koga raste ekonomskata sila na poedini delovi od naselenieto. Pove}e bitolski semejstva i bogati poedinci se javuvaat kako nara~ateli na bele`iti semejni i op{testveni objekti. Glavno, toa se poznati intelektualci, bogati trgovci i vidni gra|ani koi imale svoe ime vo evropskite metropoli. Koga doa|ale ovde, vo Bitola, so svoite `elbi i sfa}awa, ostavale bele`iti tragi i vo arhitekturata. Iako so odredeni zadocnuvawa, ne mo`ele istata da ja odminat i pomodarstvoto, eklektizmot i imitacijata, ako ne vo celost, barem vo nekoi delovi od objektite.
I pokraj vakvite naplivi, bitolskata ku}a, so mnogu svoi elementi i karakteristiki za~nuvala mnogu svoi originalni re{enija. Taka, novite, toga{ni gradbi, vo osnova bile gradeni vo dve {emi: simetri~na i asimetri~na. Kaj prvata, osnovnata e pravoagolna, so popre~en hol, i prostorii od dvete strani, koj prodol`uva so otvoren i istaknat trem kon dvorot. Dvata erkeri-konzolni ispadi se na katot od ulicata, obi~no na severnata strana. Dodeka, asimetri~nata {ema e na osnova so prodol`en, periferen otvoren trem. Na nego, vo redica, se nadovrzuvaat planiranite prostorii vo forma na bukvata G.
Kaj prostorot i negovata namena, isto taka ima svoj red i zapazenosta vo negovata funkcionalnost. Toj e podelen na nekolku delovi: stanben, sanitaren, raboten, doma}inski i soobra}aen. Posebno, naglaseno mesto mu e dadeno na ~ardakot. Od nego mo`ela da se gleda pobliskata i podale~nata okolina. Tuka se pominuvalo eden del od semejnoto sekojdnevie. Naj~esto, `enite piele ~aj, kafe, salep i se poslu`uvalo slatko, a{ure, lokum i drugi blagi raboti. No, ne na sekoj. Obi~no toa bile najbliskite, onie od koi ne se kriele semejnite intimi. Vo prijatnite letni bitolski ve~eri, se prireduvale i mali sedenki. Nenametlivo i tivko se razgovaralo za toa kako odi trgovijata, pe~albata, doma}inot, decata, vnucite, izbranicite na mladite, svadbite i kr{tevkite. ^ardakot bil sostaven del na dnevnata `ivotna filozofija, naj~esto sfatena vo orientalska smisla. Na nego i mladite imale svoe mesto. Ottuka se iska`uvale i prvite svoi "dertovi", a dolu, vo dvorot, ne bilo retkost da se pejat i najnovite bitolski, prekrasni serenadi.
Vnatre{nosta na starata ku}a bila opremena so avtenti~en mebel i dodatni mali prostori za razli~ni nameni: sobite imaat niski minderi, vo sredinata se niski masi-sofi pokrieni so ra~no izvezeni ~ar{afi, naj~esto od devojkite ili mladite nevesti. Vo yidovite ima dolapi i dlaboki ormani-musandri, koi slu`ele za del od poku}ninata. Interesni se proporciite na dol`inite i visinite na prostoriite: vratite - 1,9m; parapetite - 0,60sm. Visinata na tavanite - 2,10-2,30m so {to vnatre{nosta dobiva na svojata toplina i intimnost.
Interesna e funkcijata na kujnata. Za bitol~ani otsekoga{ vladeelo misleweto deka se golemi gurmani. Kulturata na ishrana imala zna~ajno mesto vo sekojdnevnoto `iveewe. Kako vo kosmopolitski grad, ovde `iveele ili prestojuvale mnogu populacii na razni narodi, osobeno od Orientot, {to seto toa imalo vlijanie i na raznovidnosta na bogatstvo od jadewa: turlitava, ~omlek, tas}ebap, |omleze, aravanija i u{te kakvi ne "|akonii". Onie koi im zaviduvale na bitol~ani na ovaa tolku poznata nivna kujna, podbivno se obiduvale da se na{eguvaat so niv narekuvaj}i gi ~kembari, a toa nim samo im imponiralo. Ovaa mala pro{etka niz kujnskiot prostor ima{e za cel da poka`e kolku zna~ajno mesto imal ovoj del od ku}ata. Verojatno i zatoa kujnata e mnogu {iroka. Taa, pokraj za prigotvuvawe na hranata, istovremeno e mesto za zaedni~ka ishrana na celoto semejstvo. Pobogatite ku}i imale i letna kujna. Ne slu~ajno za ovoj grad so voznes se peelo: Bitola babam-Bitola, tamu se `ivot `ivee, tamu se jade i pie…
Vo odreduvaweto na funkciite na ku}niot prostor, se ~ini, gostinskata soba imala posebno mesto. Taa, prostorno, e najgolema. Tuka se ~ekale gostite za svadba, slava, svr{uva~ka, kr{tevka, imenden i sl. Nejzinata posebnost e vo toa {to vo sekoe vreme e suredena, ~ista, provetrena i podgotvena za pre~ek na gostite. Po pravilo tuka mo`ele da se vidat najubavite kilimi, ~ar{afi, ra~ni vezovi i se ona {to ja kraselo vistinskata doma}inka.
Vo "arnata odaja" - kako u{te ja vikale ovaa prostorija, ne mo`elo da se zamisli bez da ima minderi pokrieni so batanii, diftici ili specijalno izraboteni velenca, nad koi, ~esto, imalo izvezeni pernici so rani motivi. Zimno vreme imalo i mangal, izraboten so ukrasi od `elezo, mesing ili bakar. Centralno mesto imalo ogledaloto ili ogledalata, vo zavisnost od vkusot i materijalnite mo`nosti na doma}inite. Naj~esto tie bile ukraseni so razni ornamenti i kopani~arski dodatoci. Po yidovite bilo praktika da se ~uvaat semejni fotografii. Posebno na cena bile perdiwata, osobeno onie izraboteni na "~ingela}e". Od polovinata na minatiot vek ovde mo`elo da se vidi nekoja od poznatite marki na vienski klaviri. Ovaa soba trebalo da bide izraz na bogatstvoto, avtoritetot i doma}inlukot na sopstvenikot na ku}ata i negovoto semejstvo.
Mnogu karakteristi~ni belezi, poku}nini, predmeti, izrabotki i drugo go krasele enterierot na ovaa ku}a. Takov e slu~ajot so odnosot kon likovniot izraz. Ne bile retki bitolski semejstva koi poseduvale i umetni~ki dela: sliki, tapiserii, rezbarski i vajarski dela. Posebno, ne mo`ela da se zamisli pravoslavna ku}a bez ikona. Onie najimotnite imale i mali doma{ni paraklisi so mnogu vredni stari ikoni koi {to, kako svetiwa se prenesuvale od koleno na koleno. Nekoi od niv bile doneseni od axilak.
Starata bitolska ku}a ima svoi
specifi~ni belezi i vo nadvore{nata gradba, kako i materijalite {to se
vgraduvani vo nea. Taka, osnovniot materijal za gradba bil: kamenot, tulata,
plitarot i drvoto. Pokrivnata konstrukcija e drvena, so strmnost na stranite od
18°-26°,
pokriena so olu~esti }eramidi. Skeletnata konstrukcija bila taka napravena da
mo`e da izdr`i zemjotres od pogolemi razmeri. Za taa cel se upotrebuvalo mnogu
drvo, so {to zgradata stanuvala lesna i elasti~na. Istovremeno se vodelo smetka
i za nadvore{nata doteranost i ukrasuvawe. Streite bile oblo`eni so kvalitetni 
{tici,
majstorski obraboteni, {to bilo slu~aj i so prozorcite, vratite i aglite na
yidovite. Seto toa ja pravelo gradbata ubava za oko, skladna i harmoni~na vo
svoite proporcii. Toa e taa bitolska lesna, vedra i lirska arhitektura {to go
krasela ovoj grad, za koja nadaleku se znaelo. Svoj pridones za vakvite
karakteristiki, davale i fasadite na tie gradbi. Oboeni so topli boi kade
preovladuvala `oltata ("`olti ku}i visoki"), so site tonski belezi {to
gi ima ova podnebje.
Bitolskata arhitektura ne mo`ela da im odolee na novite tekovi i zatoa ima mnogu objekti {to se gradeni po "evropski terk". Naj~esto stanuva zbor za prifa}awe na ona {to bilo specifika na evropskata arhitektura od XIX vek, so razumno koristewe na elementi od doma{nata grade`na tradicija. Ona {to bilo videno vo Pariz, Viena, Belgrad, Sofija, Bukure{t, Solun i drugite centri, kade najmnogu rabotele makedonskite majstori, a mo`elo da se vklopi vo doma{nata kreacija i duh, obi~no so posmireni i ne mnogu naglaseni linii na evropskoto, nao|alo mesto vo bitolskite gradbi.
I ra|aweto na novite umetni~ki pravci vo umetnosta na Evropa ima svoja predistorija, vo smisla na op{testvenite tekovi so koi se odlikuva{e prethodniot vek, koga tokmu i na ovoj prostor bea prepoznatlivi: neoklasicizmot, romantizmot, manirizmot i sl. Ova e vreme koga gra|anskata klasa se stremi kon koreniti promeni vo sevkupniot `ivot. Se bara{e sloboden razvoj i napredok na ~ove{tvoto niz site formi na demokratijata, potenciraj}i ja vozvi{enosta, ubavinata na starata umetnost i `elbata da se o`ivee klasikata. Va takvi uslovi, Bitola, mo`ebi so pomalo zadocnuvawe, ne ostana ponastrana od takvite tekovi. Iako vo edni poinakvi istoriski, politi~ki i materijalni uslovi, sepak, osobeno vo poslednite decenii na XIX i prvite godini od XX vek, izgradeni se pove}e objekti vo renesansen (Bitolskata gimnazija), baroken (Mitropolijata) i neoklasi~niot stil (pove}e zgradi vo centarot na gradot). Vo osnova, toa e svoeviden manir so primesi na eklektizam, prenesen na na{a po~va od Evropa.
Ova pomodarstvo ne gi odminuva ni semejnite ku}i. Obi~no toa se pravi so vgraduvawe razni ukrasni elementi uvezeni od pogolemite balkanski i drugi gradski centri (kapiteli, balustri, akantusovi listovi i granki, venci, `elezni konzoli i drugo kovano `elezo, kako i razni vidovi dekorativna plastika i sl.). I pokraj toa {to ovie re{enija nemaat svoja tipi~na na{a originalnost, tie sepak se zna~ajni kako izraz na streme`ite da se bide nov i vo oblasta na arhitekturata, pravej}i gradbi po primerot na porazvieniot evropski svet. Vpro~em i toa bilo odlika na eden kulturen centar kakva {to bila Bitola vo toa vreme.
