avtor na tekstot: Petar Atanasoski
Ako se navleze podlaboko vo letopisot na Bitola ne slu~ajno }e se potvrdi
soznanieto zo{to bila nare~uvana najgradskiot grad na Makedonija. Niz svoeto,
re~isi iljadagodi{no postoewe, nepokor i neprebol od golemite promeni na
vekovite, ovde gromoglasno pominal tatne`ot na mnogu istoriski epohi,
civilizacii i kulturi. Na ovie istoriski vetrometini so tekot na stoletijata se
isprepletuvale interesite na lu|eto od razni nacii, religii i rasi, a so niv i
nivnite filozofii, naviki i obi~ai. A za toa najiskreno govorat spomenicite na
kulturata - nemo svedoci koi uporno opstojuvale pred nepogodite i nevremiwata,
potsetuvaj}i gi generaciite {to idat na nivnata brojnost, kulturni tradicii na
ovde{nite `iteli i nasledstva. Toa, glavno se: crkvite, manastirite, amamite,
Starata ~ar{ija, avtohtonata arhitektura, rakopisnoto nasledstvo,
fresko`ivopisot, ikonite, rezbata, no i pesnata, oroto, vezot, usnoto tvore{tvo,
kako i u{te mnogu drugi duhovni i materijalni vrednosti.
Vo taa ~udesna freska od nastani i
lu|e klokotel `ivotot na ovoj grad so site svoi ubavini, ~ove~ka energija i `elba
da se opstane, so pogled sekoga{ napred i verba vo podobro utre.
Toj -
bitol~anecot, na{iot ~ovek sekoga{ se stremel, i pokraj dlabokata tragika na
makedonskata zemja, vo najte{kite momenti da najde sili da go razubavi svojot `ivoten
prostor, veruvaj}i deka eden den, sepak }e bide podobro. Verojatno i zatoa go
pretpo~ituval duhovnoto i kulturnoto, {to gi prepoznavame vo simbolikata na
sonceto, freskite, ikonite, krstovite, magiskite pretstavi niz koi silno strujat
mitskite i zemnite ubavini. Iako pe~ele izgorenicite na du{ata i opomenuvale
luznite od nevremiwata, vo prokletstvoto na balkanskiot vitel, sepak, imalo
mesto za slavewe na pesnata, qubovta i `ivotnata radost.
Dolgoto op{testvenoekonomsko, socijalnoto i kulturnoto opstojuvawe na razviena urbana sredina, nametnuvale i svoj avtenti~en filozofski, umetni~ki i estetski pogled kon sfa}aweto kako da se `ivee i pre`ivuva niz burite na vekovite. I, koga seto toa }e pogledne od sega{noto vidno pole na minlivosta, razbirlivo e zo{to granicite me|u vistinite, `elbite i metaforite za ovoj grad ne se sekoga{ precizno obele`ani. Najdobro kako se opstanuva mo`e da se naseti vo mno{tvoto pesni za Bitola. Kako za retko koj grad vo pobliskive ili podale~nine geografski prostori se iska`ani tolku mnogu lirski kopne`i, simboli i poetski sliki koi plenuvaat so vedrite sinkopi za dolgite qubovni nokturna, no i za sekojdnevnite `ivotni tegobi. Ne peele za ovoj grad samo obi~nite lu|e. Nitu samo poznatata bitolska kafeanska boemija. Toa, so mnogu strast i zadovolstvo, go pravela i toga{nata doma{na i stranski gospoda, diplomatskiot kor i mnogubrojnite gosti po rasko{nite konzulski saloni na [irok Sokak. Duri i vo najsitnite ~asovi e~ele poznatite stihovi: "Tamu se `ivot `ivee, tamu se jade i pie…"
Se razbira, ne zavr{uval tvore~kiot
genij na na{iot ~ovek samo so pesnata. Svoj beleg i prepoznatlivost na gradot mu
davale i vrednite race na graditelite, slikarite, ikonopiscite, kopani~arite,
poetite, muzi~arite, zanaet~iite ~ii proizvodi bile izrabotuvani do umetni~ko
sovr{enstvo.
Imeto na na{iot grad bil edinstven za{titen znak na nivnite
rakotvorbi koj se po~ituval i vo golemite evropski metropoli. Mnogu od tie
segmenti na kulturnoto `iveewe niz vekovite, ovde, ostavile tragi do dene{nive
dni. Zatoa Bitola treba da se vidi odblizu, da se po~uvstvuva ovoj son~ev predel
na brojnite civilizacii kako duhoven kontinuitet me|u iskonskoto i sovremenoto,
bibliskoto i sega{noto.
